Celjski grad: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m NPOV, drugi drobni popravki AWB |
|||
Vrstica 34:
=== Grad v lasti Žovneških in Celjskih ===
Prvotni grad je verjetno zgorel in propadel v bojih med Žovneškimi gospodi in [[Aufensteini|Aufensteinovci]]. Vhod v grad so Žovneški [[svobodnik]]i uredili s severne strani. Gradu so še pred letom 1300 dodali novi venec [[obzidje|obzidja]] in ga na severni strani okrepili z obrambnim [[stolp]]ičem, ki je varoval dohod v notranjost grajskega jedra. Obzidje je segalo od naravne zajede na vzhodu do prepadnih sten na severovzhodu. Vhod so prestavili na južno stran, kjer je še danes.
Po izumrtju njihove [[rodbina|rodbine]] leta 1334 je grad prešel v roke Žovneških gospodov, od leta 1341 grofov Celjskih, in od leta 1436 Celjskih knezov. Grofje Celjski so začeli utrdbo preurejati v udobnejše stanovanjsko bivališče in uradno prebivališče. Okoli leta 1400 so dodali štirinadstropni [[obrambni stolp]] in ga kasneje imenovali Friderikov stolp (''[[bergfrid]]''). Na vzhodni strani dvorišča je bil velik trinadstropni stanovanjski stolp, ki je najbolje ohranjeni del gradu za Friderikovim stolpom. Na zahodnem delu je bila prava stanovanjska stavba ([[palas]]). Tu so bili prostori za ženske ([[kamenata|kamenate]]). Ta del se je končal ob ozkem predgradju in je slabo ohranjen. Na južni strani je bil na palas prizidan Andrejev stolp. V nadstopju je imel [[kapela|kapelico]] [[sveti Andrej|svetega Andreja]]. S [[srednji vek|srednjeveškim]] [[orožje]]m gradu ni bilo moč zavzeti, le sestradali so ga lahko, čeprav je iz gradu vodil skriven prehod k žitnici. Celjski grofje so v tem času že prenehali bivati na gradu in so imeli na njem gradnika ([[kastelan]]a), poveljnika gradu z oboroženim spremstvom.
Vrstica 45:
=== Grad Gornje Celje v času Svetega rimskega cesarstva ===
Prvi cesarski oskrbnik je leta 1461 postal Krištof pl. Ungnad, drugi pa leta 1463 Jurij pl. Apfaltrer. V letu 1470 je prevzel Stari grad v oskrbo Andrej pl. Hohenwart. Ob prevzemu je obljubil, da bo za grad lepo skrbel in ga vzdrževal. To službo je opravljal vse do svoje smrti leta 1503. Kot grajski glavar mu je sledil Jakob pl. Landau, sicer vladarjev upravnik na Gornjem in Spodnjem Švabskem. Glavarstvo je od cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]], tedaj še nemškega kralja, prejel leta 1506, saj mu je Landau posodil 10.000 [[goldinar]]jev.
V letu 1514 je bil Landau še glavar. Dve leti kasneje 1516 je bil začasni glavar Bernard Raunacher. Cesar mu je naročil, da mora takoj izročiti celjsko glavarstvo Gašperju Herbstu in se zadovoljiti z uživanjem dohodkov [[Novo mesto|Novega mesta]] ([[Rudolfswert]]). Kasneje so mu sledili še drugi. Večina glavarjev je opravljala dolžnosti [[vicedom]]a in oskrbnika gospoščine. Kmalu je vloga gradu postajala vse manj [[obramba (vojaštvo)|obrambna]] in vse bolj gospodarska.
Gornjeceljski grad je bil tedaj najpomembnejši grad ne samo
Grad je začel propadati kmalu po tem, ko je izgubil svoj strateški pomen. Ob koncu 17. stoletja na Friderikovem stolpu ni bilo več strehe. Nima je več že tudi na [[Georg Matthäus Vischer|Vischer]]jevi upodobitvi gradu iz leta 1681. Pri obnovi [[Celjski spodnji grad|spodnjega (mestnega)]] gradu so leta 1748 pobrali strešno opeko. V letu 1755 je grad kupil grof Gaisruck in snel tudi ostrešje. Najlepše klesance je porabil pri zidavi [[dvorec|dvorca]] [[Novo Celje]] med [[Petrovče|Petrovčami]] in [[Žalec|Žalcem]]. V gradu zato ni bilo več moč živeti. Grad se je spreminjal v pravo razvalino. Zadnji prebivalci so na njem živeli še leta 1795.
Vrstica 60:
=== 19. in 20. stoletje ===
Leta 1846 je razvaline kupil štajerski guverner grof Wickenburg in jih dal v last [[Štajerski deželni stanovi|Štajerskim deželnim stanovom]]. Za razvaline se je leta 1871 začelo zanimati Olepševalno društvo. Celjsko Muzejsko društvo je leta 1882 začelo prizadevanja za obnovo gradu, ki še vedno traja. V času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] je [[
=== 21. stoletje ===
V zadnjih letih grad tudi od daleč že dobiva svojo prvotno podobo. Morda se gradu obetajo boljši časi v nasprotju z znano krilatico »''Danes Celjski grofje in nikdar več.''« [[Turistično društvo Celje]] v poznem poletju na gradu organizira vsakoletno prireditev »Pod zvezdami Celjanov«, kjer potekajo predstave in prikazi srednjeveškega življenja. Priredili so tudi nekaj glasbenih koncertov ([[Laibach]]). Grad v slovenskem prostoru predstavlja pomembno turistično točko. Na leto ga obišče približno 60.000 obiskovalcev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.celje.si/sl/component/content/article/54-znamenitosti/158-starigradcelje |title=Znamenitost tedna: Stari grad Celje |accessdate=2009-01-30}}</ref>
Vsako leto na gradu potekajo tudi Veronikini večeri, zabavno-kulturna prireditev, ki nosi ime prav po Veroniki Celjski. Veronikini večeri prinašajo različne koncerte, gledališke igre in druge prireditve, vsako leto pa organizator v sodelovanju z Mestno občino Celje podeli Veronikine nagrade za najboljšo poezijo ter Zlatnik poezije. Veronikini večeri potekajo že trinajst let, enako že trinajstič podeljujejo Veronikino nagrado, ter petič Zlatnik poezije.
Julija 2016 so na Starem gradu premierno izvedli muzikal [[Veronika Deseniška (muzikal)]], ki si ga je ogledalo več kot 10.000 ljudi in bo zaradi velikega zanimanja ponovno uprizorjen vsak prihodnji julij.<ref>{{navedi splet |url= http://www.veronikadeseniska.si/2016/|title= Veronika Deseniška v letu 2016|accessdate= 24. februar 2017|date= |format= |work= veronikadeseniska.si}}</ref>
Vrstica 113:
{{Portal-Vojaštvo}}
{{normativna kontrola}}▼
[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Celjski grad]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Celju]]
▲{{normativna kontrola}}
| |||