Kulminacija: Razlika med redakcijama

odstranjenih 18 zlogov ,  pred 2 mesecema
m
NPOV, drugi drobni popravki AWB
m (NPOV, drugi drobni popravki AWB)
 
'''Kulminacija''' je v [[astronomija|astronomiji]] trenutek (čas), ko [[nebesno telo]] pri svojem gibanju po [[nebesna krogla|nebesni krogli]] doseže največjo (najnižjo) [[altituda|altitudo]] nad (pod) [[horizont|horizontom]]om. To pomeni tudi, da je to čas ko nebesno telo prečka [[nebesni poldnevnik]] opazovalca.
Beseda izhaja iz latinske besede »culmen«, kar pomeni vrh, višek. <br>
Vsako nebesno telo prečka nebesni poldnevnik dvakrat dnevno. Ko je telo na najvišji točki nebesne krogle pravimo, da je to '''zgornja kulminacija'''. Prav tako je telo vsak dan enkrat v najnižji točki, to je '''spodnja kulminacija'''. Običajno pod izrazom »kulminacija« mislimo zgornjo kulminacijo nebesnega telesa.
 
Nebesna telesa za katera velja δ> 90°- φ nikoli ne gredo za obzorje, vedno so nad obzorjem. Takšna telesa imenujemo [[cirkumpolarno nebesno telo|cirkumpolarna]].
Nebesna telesa, ki imajo deklinacijo med 90°- φ in -90°+ φ, imajo samo zgornjo kulminacijo nad horizontom to pomeni, da vzhajajo in zahajajo (podobno kot Sonce v naših zemljepisnih širinah). Vsi južni objekti, za katere velja δ< -90°+ φ, priz nasozemlja Slovenije niso nikoli vidni, ker imajo zgornjo in spodno kulminacijo pod našim obzorjem.
 
[[Slika:Kulminacija00.svg|thumb|right|300px|Gibanje Sonca za opazovalca na severnem polu Zemlje.]]
[[Slika:Kulminacija01.svg|thumb|left|300px|Kulminacije Sonca za opazovalca na srednjih severnih geografskih širinah.]]
[[Slika:Kulminacija02.svg|thumb|right|300px|Gibanje Sonca za opazovalca na ekvatorju Zemlje.]]
 
 
Na naših zemljepisnih širinah je severni nebesni pol med zenitom in smerjo proti severu (položaj je odvisen od zemljepisne širine). Nekatere zvezde so vedno nad obzorjem (cirkumpolarne), večina jih pa vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu. V bližini južnega obzorja vidimo tudi zvezde, ki so pod nebesnim ekvatorjem (na severnem polu jih nikoli ne morejo videti, ker so pod obzorjem). Ob pomladanskem in jesenskem enakonočju Sonce vzhaja točno na vzhodu in zahaja na zahodu. Ob poletnem solsticiju (21. junij) Sonce vzhaja malo severneje od vzhoda in tudi zahaja malo severneje, zato je tudi nad obzorjem več kot 12 ur. Ob zimskem solsticiju (21. december) Sonce vzhaja malo južneje od vzhoda in zahaja tudi malo južneje od zahoda. Tako je nad obzorjem manj kot 12 ur.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
=== Na ekvatorju ===
[[Slika:Kulminacija03.svg|thumb|right|300px|Kulminacije Sonca na srednjih južnih zemljepisnih širinah.]]
=== Na srednjih južnih zemljepisnih širinah ===
Na srednjih južnih zemljepisnih širinah je severni nebesni pol vedno pod horizontom. Južni nebesni pol pa je nekje med zenitom in južnim horizontom (položaj je odvisen od zemljepisne širine). Sonce vedno kulminira severno od zenita.Ob poletnem solsticiju Sonce vzhaja malo severneje od vzhoda in zahaja malo severneje od zahoda. Ob zimskem solsticiju pa vzhaja malo južneje od vzhoda in zahaja malo južneje od zahoda.
 
[[Slika:Kulminacija04.svg|thumb|left|300px|Gibanje Sonca za opazovalca na južnem polu Zemlje.]]
=== Na južnem polu ===
Na južnem polu je južni nebesni pol v zenitu in nebesni ekvator leži na obzorju. Vidi se celotna južna nebesna polobla. Zvezde ne vzhajajo niti ne zahajajo. Pozimi naredi Sonce cel krog po nebesni krogli, vendar vedno na isti altitudi. Sonce je 21. decembra približno 23,5° nad obzorjem vseh 24 ur vsak dan.
 
== Kulminacija Sonca ==
Sonce je prina nasSlovenskem vidno samo ob zgornji kulminaciji, ni pa vidno ob spodnji kulminaciji. Točno opoldne je na nebesnem poldnevniku točke, iz katere ga opazujemo. Pozimi je v krajih, ki so blizu severnega pola, pod horizontom v zgornji in v spodnji kulminaciji (sploh ne vzhaja).
 
 
 
 
 
 
 
 
 
== Glej tudi ==