Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg: Razlika med redakcijama

Prvotno lesena čelada stolpa je bila obnovljena po udaru strele leta 1756 in je dobila težka in masivna zgornja nadstropja po načrtih Nizozemca Harmana van Bolesa.<ref>Tamara Talbot Rice: ''Die Kunst Russlands''. Zürich 1965, S. 164.</ref> Dva [[portik]]a sta bila dodana v poznem 18. stoletju.<ref>Alpatov: ''Geschichte der russischen Kunst'', 1957, S. 155.</ref> Leta 1773 je bila dodana kapela svete Katarine. Konica stolpa je bila obnovljena leta 1858 po vzoru na koničasto iglo stolpa Admiraltete na drugem bregu [[Neva|Neve]] s kovino in obložena zs pozlačenimi bakrenimi ploščami.<ref>J. Doroschinskaja: ''Leningrad und Umgebung''. Moskau 1980, S. 130–131.</ref>

28. septembra 2006, 78 let po njeni smrti, je carica Marija Feodorovna Ruska znova pokopana v cerkvi sv. Petra in Pavla. Žena carja Aleksandra III. in mati Nikolaja II. (zadnjega ruskega carja) Marija Feodorovna je umrla 13. oktobra 1928 v izgnanstvu na rodnem Danskem in bila pokopana v stolnici v Roskildeju na Danskem. Leta 2005 sta se vladi Danske in v Rusije dogovorili, da je treba posmrtne ostanke carice vrniti v Sankt Peterburg v skladu z njeno željo, da bi jo pokopali poleg njenega moža.

Leta 1757, le eno leto po tej katastrofi, so iz Nizozemske naročili nov kariljon - tokrat pri zvonarju v Hoornu z imenom Johan Nicolaas Derck. Ulil je zvonove in izdelovalec ur Barend Oortkras jih je iz Haaga odpeljal v Sankt Peterburg, da bi jih namestil. Ko je prispel, stolpa še niso postavili, zato jih ni mogel namestiti. Oortkras je ostal v Sankt Peterburgu, vendar je leta 1764 umrl v revščini, preden je bil stolp dokončan. Ta novi kariljon je leta 1776 namestil nemški urar Johann Erdmann Rudiger. Rudiger je bil najet tudi za igranje zvonov. Izdelovalec zvonov Derck svojih zvonov ni mogel dobro prilagoditi, zato so ruski mojstri nekaj zvonov preoblikovali v 19. stoletju. Slišati je, da tudi to ni uspelo. Tako je bil leta 2001 na jugu Nizozemske narejen nov komplet 51 zvonov. Zvonovi so bili uliti in kariljon, postavila ga je kraljeva livarna Petit & Fritsen iz Aarle-Rixtela iz severnega Brabanta. Kariljon obsega 51 zvonov z bruto težo 15.160 kg; največji zvon tehta približno 3 tone, najmanjši pa le 10 kg. Kariljon ima razpon štirih oktav, zato je na tem instrumentu mogoče izvajati večino klasične in moderne glasbe.