Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 74:
Ko je car 28. januarja 1725 umrl, sta stala samo temeljna stena in stolp. Cerkev je bila dokončana leta 1733 po 21 letih gradnje. Njen 122,5 metra visok stolp z vetrnico v obliki angela, ki se vrti okoli gredi 6,4 metra visokega križa na pozlačenem vrhu, je ostal, po naročilu Petra Velikega, najvišja stavba v mestu - do izgradnje mestnega televizijskega stolpa.
 
Prvotno lesena čelada stolpa je bila obnovljena po udaru strele leta 1756 in je dobila težka in masivna zgornja nadstropja po načrtih Nizozemca Harmana van Bolesa.<ref>Tamara Talbot Rice: ''Die Kunst Russlands''. Zürich 1965, S. 164.</ref> Dva [[portik]]a sta bila dodana v poznem 18. stoletju.<ref>Alpatov: ''Geschichte der russischen Kunst'', 1957, S. 155.</ref> Leta 1773 je bila dodana kapela svete Katarine. Konica stolpa je bila obnovljena leta 1858 po vzoru na koničasto iglo stolpa Admiraltete na drugem bregu [[Neva|Neve]] s kovino in obložena zs pozlačenimi bakrenimi ploščami.<ref>J. Doroschinskaja: ''Leningrad und Umgebung''. Moskau 1980, S. 130–131.</ref>
 
Znana je postala zgodba o krovcu Pjotru Teluškinu, ki je na vršno čelado, poškodovano zaradi strele leta 1830, povzpel z vrvjo lestvijo in v šestih tednih dela spet dvignil angela in križ. Cerkev so [[boljševiki]] leta 1919 zaprli in leta 1924 preuredili v [[muzej]]. Obredi se izvajajo znova od leta 2000. Za 300-letnico leta 2012 je bila cerkev obsežno obnovljena.
Vrstica 97:
Tu nista pokopana le Peter II. in Ivan VI. [[Peter II. Ruski]] je pokopan v cerkvi nadangela Mihaela v [[Moskovski kremelj|Moskovskem kremlju]]; [[Ivan VI. Ruski|Ivana VI.]] so usmrtili in pokopali v trdnjavi [[Šlisselburg]g ali Holmogori (domnevno odkritje v Holmogoriju leta 2010 je trenutno pod forenzično preiskavo).
 
28. septembra 2006, 78 let po njeni smrti, je carica Marija Feodorovna Ruska znova pokopana v cerkvi sv. Petra in Pavla. Žena carja Aleksandra III. in mati Nikolaja II. (zadnjega ruskega carja) Marija Feodorovna je umrla 13. oktobra 1928 v izgnanstvu na rodnem Danskem in bila pokopana v stolnici v Roskildeju na Danskem. Leta 2005 sta se vladi Danske in v Rusije dogovorili, da je treba posmrtne ostanke carice vrniti v Sankt Peterburg v skladu z njeno željo, da bi jo pokopali poleg njenega moža.
 
== Zvonik ==
Vrstica 115:
Ko je ruski car Peter I., leta 1698 obiskal Nizozemsko, je v Amsterdamu in Leidnu slišal popolnoma uglašene harmonije kariljonov vseh 24 ur na dan, vsake četrt ure samodejno. Kasneje leta 1717 je obiskal Flandrijo inkognito in se povzpel na stolp [[Stolnica Naše gospe, Antwerpen |stolnice v Antwerpnu]], kjer je zagotovo slišal enega od dveh kariljonov v enem od stolpov te stolnice. Navdušen je bil nad zvokom in si želel takega, kot je ta, za svojo novo cerkev v Sankt Peterburgu. Torej ga je leta 1720 naročil iz Nizozemske. V Amsterdamu je bil edini takratni zvonar Jan Albert de Grave poročen z vdovo Clauda Fremyja. Jan Albert de Grave je bil domnevno zvonar, ki je naredil te zvonove. (Nekaj let pozneje je naredil tudi kariljon za Potsdamu.) Ljudje v Sankt Peterburgu so lahko le kratek čas poslušali ta dobro uglašen instrument. Leta 1756 je stolp v nevihti pogorel. Vsi zvonovi so se izgubili.
 
Leta 1757, le eno leto po tej katastrofi, so iz Nizozemske naročili nov kariljon - tokrat pri zvonarju v Hoornu z imenom Johan Nicolaas Derck. Ulil je zvonove in izdelovalec ur Barend Oortkras jih je iz Haaga odpeljal v Sankt Peterburg, da bi jih namestil. Ko je prispel, stolpa še niso postavili, zato jih ni mogel namestiti. Oortkras je ostal v Sankt Peterburgu, vendar je leta 1764 umrl v revščini, preden je bil stolp dokončan. Ta novi kariljon je leta 1776 namestil nemški urar Johann Erdmann Rudiger. Rudiger je bil najet tudi za igranje zvonov. Izdelovalec zvonov Derck svojih zvonov ni mogel dobro prilagoditi, zato so ruski mojstri nekaj zvonov preoblikovali v 19. stoletju. Slišati je, da tudi to ni uspelo. Tako je bil leta 2001 na jugu Nizozemske narejen nov komplet 51 zvonov. Zvonovi so bili uliti in kariljon, postavila ga je kraljeva livarna Petit & Fritsen iz Aarle-Rixtela iz severnega Brabanta. Kariljon obsega 51 zvonov z bruto težo 15.160 kg; največji zvon tehta približno 3 tone, najmanjši pa le 10 kg. Kariljon ima razpon štirih oktav, zato je na tem instrumentu mogoče izvajati večino klasične in moderne glasbe.
 
Kariljon cerkve sv. Petra in Pavla je darilo vlade Flandrije in več kot 350 sponzorjev iz različnih držav Sankt Peterburgu. Prispevek je bil predstavljen v imenu belgijske kraljice Fabiole, belgijskega sklada kralja Boudewijna, vlade Flandrije, oblasti različnih flamskih mest in skupnosti, vključno s podjetji ter finančnimi institucijami, kulturnimi skupnostmi, šolami in univerzami ter tudi običajni državljani Belgije, Rusije, Anglije, Nemčije, Litve, Nizozemske, Nove Zelandije, Portugalske, ZDA in Japonske.<ref name="will begin to sound">{{cite news|url= http://www.fontanka.ru/2009/08/26/079/|trans-title= In the Peter and Paul Fortress a carillon will begin to sound again|script-title= ru:В Петропавловской крепости снова зазвучит карильон|date= 2009-08-27|publisher= fontanka.ru|language= ru|accessdate= 2009-09-03}}</ref>
Vrstica 128:
* [https://web.archive.org/web/20100817014152/http://www.spbmuseum.ru/peterpaul/info/ Uradna stran cerkve Peter in Paul]
* [http://peterburg.center/maps/petropavlovskiy-sobor Zvočni vodnik za cerkev Petra in Pavla]
 
 
[[Kategorija:Sankt Peterburg]]