De administrando imperio: Razlika med redakcijama

'''De administrando imperio''' (O upravljanju cesarstva) je [[latinščinaLatinščina|latinski]] naslov spisa '''Πρὸς τὸν ἴδιον υἱὸν Ρωμανόν''' (Mojemu sinu Romanu), ki je napisan v [[grščinaGrščina|grščini]] in je nastal v 10. stoletju v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]]. Napisal ga je [[cesar]] [[Konstantin VII. Porfirogenet]], ali pa so ga v njegovem imenu napisali drugi. Spis je zbirka nasvetov, kako voditi notranjo in zunanjo politiko Bizantinskega cesarstva in je bil namenjen Konstantinovemu sinu in prestolonasledniku [[Roman II.|Romanu II.]] (959-963).

''De administrando amperioimperio'' je bil napisan med letoma 948 in 952 in vsebuje nasvete za upravljanje etnično zelo raznolikega Bizantinskega cesarstva in nasvete za vojskovanje z zunanjimi sovražniki. Delo je sestavljeno iz dveh starejših Konstantinovih razprav. Prva razprava, ''O vodenju države in raznih narodov'' (''Περί Διοικήσεως τοῦ Κράτους βιβλίον καί τῶν διαφόρων Έθνῶν''), je obravnavala zgodovino in značilnosti narodov, ki so mejili na Bizantinsko cesarstvo. V razpravi so opisani [[Pečenegi]], [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusi]], [[Arabci]], [[Langobardi]], [[Armenci]] in [[Gruzinci]]. Druga razprava, ''O themahtemah na vzhodu in zahodu'' (''Περί θεμάτων Άνατολῆς καί Δύσεως''), ki je poznana tudi pod naslovom ''De thematibus'', opisuje dogodke, ki so se malo pred tem zgodili v cesarskih provincah. Konstantin je k vsebini teh del dodal še svoja politična navodila sinu Romanu.

''De administrando imperio'' opisuje Pečenege, Kijevske Ruse, [[Madžari|Madžare]] (imenuje jih ''Tourkoi''), [[Bolgari|Bolgare]], [[Tatari|Tatare]] in [[Hazari|Hazare]] na severu, Arabce in njihovo ekspanzijo do [[Španija|Španije]] na vzhodu in jugu ter [[Germani|Germane]], [[Langobardi|Langobarde]], [[Veneti|Venete]], [[Dalmati|Dalmate]], [[Hrvati|Hrvate]], [[Srbi|Srbe]] in [[Moravci|Moravce]] na zahodu. Poleg zgodovinskih in geografskih podatkov, ki so pogosto pomešani in polni legend, so napisana tudi Konstantinova navodila, kako manipulirati z vsakim od teh narodomnarodov proti drugemu brez trošenja državnega denarja in virov za neposredno vojno z njimi. V tekstu so tudi podatki o cesarskih provincah [[Armenija|Armeniji]], [[Iberija|Iberiji]], [[Ciper|Cipru]] in [[Peloponez|Peloponezu]]u in diplomatskih dogodkih, ki so se zgodili malo pred tem in bi lahko Romanu koristili. Spis je napisan kot obširno pismo očeta sinu in ni bil namenjen javni, ampak Romanovi osebni rabi, ker je vseboval mnogo državnih skrivnosti.

Najstarejši ohranjeni prepis teksta je naredil brat bizantinskega cesarja [[Konstantin X. Dukas|Konstantina X. Dukasa]] Ivan Dukas v poznem 11. stoletju. Ohranili so se trije popolni prepisi izvirnika. Dva sta dva v Bibliothèque Nationale v [[Pariz|Parizu]]u, tretji pa je v Vatikanski knjižnici. Četrti prepis je nepopoln in se hrani v [[Modena|Modeni]].

Delo je prvi objavil Johannes Meursius leta 1611, ki je tudi polatinil njegov naslov v ''De administrando imperio''. Latinski naslov je nato prešel v splošno rabo in se običajno prevaja kot ''O upravljanju cesarstva''. Konstantin Porfirogenet svojemu delu ni dal posebnega naslova, ampak je namesto tega delo raje začel z uradnim nagovorom: ''"Konstantin, v Kristusu, večnemu vladarju, cesar Rimljanov, svojemu sinu Romanu, cesarju, ki je bil kronan od Boga in rojen v škrlatu"''.

Tekst je objavljen v knjigi Patrologia Graeca, ki jo je izdal Jacques Paul Migne. Najkasnejšo kritično izdajo teksta je napisal J. B. Bury in dopolnil Gÿula Moravcsik. Angleški prevod je leta 1967 izdal Dumbarton Oaks Center for Byzantine Studies v imenu [[univerzaUniverza Harvard|univerzeUniverze Harvard]].