Jamski medved: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 20:
Jamski medved je bil velik kot največji danes živeči medvedi, samci so v povprečju tehtali med 400 in 500 kg, samice pa 225–250.<ref name="teza">{{navedi revijo |author=Christiansen P. |year=1999 |title=What size were Arctodus simus and Ursus spelaeus (Carnivora: Ursidae)| url=http://www.sekj.org/PDF/anzf36/anzf36-093p.pdf |journal=Ann. Zool. Fennici |volume=36 |pages=93-102}}</ref> Imel je široko, obokano [[lobanja|lobanjo]] in čokato telo, po proporcih podobno [[rjavi medved|rjavemu medvedu]]. Posebnost je zobovje, ki je prilagojeno žvekanju; po tem in po kemični sestavi [[kost]]i sklepamo, da so bili jamski medvedi večinoma [[rastlinojed]]i. Na nekaterih ostankih so znamenja zob, kar nakazuje, da so manjši del njihove prehrane sestavljala trupla jamskih medvedov.
Živel je po vsej Evropi, verjetno tudi v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]], in v delu [[Rusija|Rusije]]. Ostankov ni le v [[Skandinavija|Skandinaviji]] in [[Baltske države|Baltskih državah]], ki so jih v tistem času prekrivali obsežni [[ledenik]]i. Posebej v južnejših delih Evrope pa jih je ogromno. Nekatere jame so polne kosti v več plasteh, tako da je splošno razširjeno mnenje, da so nekoč obstajale cele črede jamskih medvedov. Vendar pa je potrebno upoštevati, da so se ostanki nabirali 100.000 let ali več, tako da je bilo dovolj, če sta v posamezni jami umrla en ali dva medveda na leto. Zaradi ogromne količine kosti le-te niso bile posebej zanimive za [[paleontologija|paleontologe]]. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so jih tako uporabljali za pridobivanje [[fosfat]]ov.
Natančen vzrok izumrtja ni povsem pojasnjen. Verjetno pa so krive [[podnebje|podnebne]] spremembe, ko so zaradi ohladitve izginile rastline, s katerimi so se jamski medvedi prehranjevali. Obstaja verjetnost, da so [[populacija (biologija)|populacije]], ki so živele južno od [[Alpe|Alp]], preživele še precej dlje.<ref name="izumrtje">{{navedi revijo |author=Pacher M. & Stuart A.J. |title=Extinction chronology and palaeobiology of the cave bear (Ursus spelaeus)| doi=10.1111/j.1502-3885.2008.00071.x |journal=Boreas |volume=38 |issue=2 |pages=189-206}}</ref>
| |||