Stolnica sv. Petra, Köln: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp infopolje, wd |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 56:
''' Stolnica v Kölnu''' (nemško: ''Kölner Dom'') (latinsko: ''Ecclesia Cathedralis Sanctorum Petri et Mariae'', uradno ''Hohe Domkirche St. Petrus'') je rimokatoliška stolnica v [[Köln]]u, [[Nemčija]]. Je sedež nadškofije Köln. Je znan spomenik nemškega katolicizma in [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]] in je na seznamu UNESCO-ve [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine]]. V Nemčiji je med najbolj obiskanimi znamenitostmi, ki pritegne v povprečju 20.000 ljudi na dan.<ref>[http://www.koelner-dom.de/index.php?id=19247&L=1 A Little Closer to Heaven], the official movie, Cologne Cathedral website. Retrieved 7 November 2010.</ref>
Gradnja stolnice se je začela leta 1248 in se je ustavila leta 1473, ter ostala nedokončana. Delo so nadaljevali v 19. stoletju in jo končali po prvotnem načrtu leta 1880. Je 144,5 metrov dolga, 86,25 m široka in njena [[zvonik]]a sta visoka približno 157 m.
Kölnski srednjeveški gradbeniki so načrtovali veliko strukturo kot prostor za [[relikviarij]] ''Treh Kraljev'' in kot primeren za vlogo kraja čaščenja za svetega rimskega cesarja. Kljub temu, da je v obdobju srednjega veka ostala nedograjena, je stolnica v Kölnu sčasoma postala »mojstrovina izjemne vrednosti« in »močno pričevanje o moči in vztrajnosti krščanske vere v srednjeveški in sodobni Evropi«.
Vrstica 70:
Leta 1164 je kölnski nadškof, Rainald iz Dassla pridobil [[relikvija|relikvije]] ''Treh kraljev'', ki jih je [[Sveto rimsko cesarstvo |sveti rimski cesar]] [[Friderik Barbarossa]] vzel iz bazilike Sant'Eustorgio, [[Milano]], [[Italija]]. (Del relikvij je bil vrnjen v Milano.) Relikvija ima velik verski pomen in je privabljala romarje iz vsega krščanskega sveta. Cerkveni uradniki so začeli gradnjo stavbe v novem slogu [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]], ki je temeljila predvsem na francoski [[Stolnica Notre-Dame d'Amiens |stolnici iz Amiensa]].
Temeljni kamen je bil položen 15. avgusta 1248, položil ga je nadškof Konrad von Hochstaden. Vzhodni krak je bil zaključena pod vodstvom mojstra Gerharda in bil posvečen leta 1322 ter zaprt z začasnim zidom, tako da se je delo lahko nadaljevalo, kljub uporabi cerkve za obrede. Štiriinosemdeset [[miserikord]]ov (majhna lesena polica na spodnji strani zložljivega kornega sedeža v cerkvi, nameščena da zagotovi del udobja za osebo, ki mora stati v dolgih obdobjih molitve) je stalo v kori v tej gradbeni fazi. Sredi 14. stoletja so delo nadaljevali na zahodni fasadi, po navodilih mojstra Mihaela. Delo se je ustavilo leta 1473, pri čemer bil južni stolp dokončan do ravni zvonika in okronan z velikim žerjavom, ki je ostal v mestu, kot simbol Kölna 400 let.
Nekaj del je potekalo občasno na strukturi ladje med zahodno fasado in vzhodnim krakom, vendar se je tudi to v 16. stoletju prenehalo. <ref>Wim Swaan gives the latest date as 1560, but a date of 1520 is considered more probable by other scholars.</ref>
Vrstica 81:
Dokončanje največje nemške stolnice so praznovali kot nacionalni dogodek 14. avgusta 1880, 632 let po tem, ko se je gradnja začela. Praznovanja se je udeležil cesar [[Viljem I. Nemški]].
=== Druga svetovna vojna in povojni čas ===
Vrstica 91:
=== 21. stoletje ===
25. avgusta 2007 je stolnica dobila nov [[vitraj]] v oknu južnega [[transept]]a. S 113 kvadratnimi metri stekla, je okno ustvaril nemški umetnik [[Gerhard Richter]]. Sestavljen je iz 11.500 enako velikih koščkov barvnega stekla, ki spominja na pike, naključno razporejenih preko računalnika, ki ustvarjajo barvito "preprogo". Po izgubi prvotnega okna v drugi svetovni vojni, je bil prostor začasno napolnjen z navadnim steklom.
=== Unescova dediščina ===
Vrstica 113:
Ladja ima številne vitraje iz 19. stoletja. Niz petih na južni strani se imenuje ''Bayernfenster'', in so bili darilo Ludwiga I. Bavarskega in predstavljajo slikarsko nemški slog tedanjega časa.
Na zunaj, od daleč prevladujejo ogromne fiale, ki so povsem germanskega značaja, pri čemer openwork podoben tistemu v [[Ulm]]u, na [[Dunaj]]u, v [[Strasbourg]]u ali [[Regensburg]]u.
<gallery mode=packed heights= "200px" widths= "270px" >
File:Koeln RdFlug 2.JPG|Pogled od zgoraj na tloris križa
Vrstica 166:
Najbolj pomembna umetnina v cerkvi je ''Relikviarij Treh Kraljev'', ki jo je naročil Philip von Heinsberg, nadškof v Kölnu od 1167 do 1191 in jo je naredil Nikolaj iz Verduna leta 1190. Zanjo verjamejo, da ima ostanke ''Treh modrih mož'', katerih relikvije je pridobil Friderik Barbarossa ob osvojitvi Milana leta 1164. Grobnica ima obliko velikega relikviarija v obliki bazilikalne cerkve, iz brona in srebra, pozlačena in okrašena z arhitektonskimi podrobnostmi figurativnega kiparstva, emajlom in dragimi kamni. Grobnica je bila odprta leta 1864 in ugotovili so, da vsebuje kosti in oblačila.
V bližini v [[zakristija|zakristiji]] je ''Gero-Kreuz'',
V zakramentni kapeli je ''Mailänder Madonna'' ("Milanska Marija") iz časa okoli leta 1290, lesena skulptura, ki prikazuje Devico Marijo in otroka Jezusa. Oltar zaščitnice Kölna z oltarnim kosom mednarodnega gotskega slikarja Stephana Lochnerja je v ''Marienkapelle'' ("Marijina kapela"). Druga umetniška dela v stolnici so zakladi. V oltarju domuje tudi relikvija svetega Irmgardisa.
Vrstica 178:
=== Judovske table ===
Vgrajene v notranji steni je par kamnitih tabel, na katerih so vklesane določbe nadškofa Engleberta II. (1262-67), na podlagi katerih so Judje imeli dovoljenje za prebivanje v Kölnu.
== Cerkvena glasba ==
Vrstica 188:
V 19. stoletju, ko je bila stavba skoraj končana, je bila želja, da se razširi število zvonov. To je omogočil cesar Wiljem I., ki je dal francoske bronaste topove, zasežene v 1870-71, za ta namen pretopiti. Teh 22 kosov topov je bilo prikazanih zunaj stolnice 11. maja 1872. Andreas Hamm v Frankenthalu jih je uporabil, da je vlil zvon več kot 27.000 kilogramov 19. avgusta 1873. Ton ni bil usklajen in ponoven poskus izveden 13. novembra 1873. Osrednja stolnična uprava, ki se je strinjala, da prevzame stroške, ni želel tega zvona. Še en poskus je potekal 3. oktobra 1874, velikanski zvon je bil poslan v Köln 13. maja 1875 in vgrajen v stolnici. Ta ''Kaiserglocke'' je bil na koncu leta 1918 razstavljen v podporo nemškega vojnega napora.
24-ton ''St. Petersglocke'' ("Zvon svetega Petra", ''Decke Pitter'' v Kölsch jeziku), je bil izdelan leta 1922 in je največji prosto nihajoč zvon na svetu. <ref>The
Zvonovi v grebenski kupoli so:
| |||