Kola (polotok): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m {{drugipomeni2}}
m pnp
Vrstica 9:
Kljub temu regija vse od razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1991 nazaduje, zato vlada revščina. Ruske oblasti zaradi vojaškega pomena omejujejo dostop in potovanje po polotoku. Jedrska elektrarna Kola, ki proizvaja več kot polovico električne energije v regiji, velja za eno najnevarnejših na svetu in tudi večina od 155 jedrskih podmornic, ki so ostale od obdobja [[hladna vojna|hladne vojne]], zdaj ni v plovnem stanju, mnoge so celo v preslabem stanju za varno razgradnjo. Še pomembnejša dediščina hladne vojne so [[Jedrski odpadek|jedrski odpadki]]; po eni od ocen naj bi bili v Barentsovem morju pred obalo odloženi dve tretjini vseh jedrskih odpadkov na svetu. Zaradi tega in zaradi obremenjenosti z [[Žveplov dioksid|žveplovim dioksidom]] ter [[težka kovina|težkimi kovinami]], ki jih izpuščajo industrijski obrati, velja severna obala Kole za enega najbolj onesnaženih delov [[Arktika|Arktike]].
 
Notranjost ostaja razmeroma nedotaknjena. Avtohtoni prebivalci pripadajo pol-nomadskim [[SamijemSami|SamomSamijem]] in [[Komi (ljudstvo)|Komijem]], ki gojijo [[severni jelen|severne jelene]]. Do začetka 20. stoletja je štel ves polotok le nekaj tisoč prebivalcev, po prihodu Sovjetov pa je hitra rast prebivalstva trajala vse do razpada Sovjetske zveze, a je ostala omejena na industrijska središča.
 
== Viri ==