Janez Kodrič: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ |
m + |
||
Vrstica 10:
Nacisti so ga nato 21. avgusta 1941 izgnali na Hrvaško, kjer je bil duhovnik v [[Veliko Trgovišće|Velikem Trgovišću]]. S sobrati je rad prepeval slovenske pesmi. Septembra 1942 so začeli zapirati slovenske duhovnike, ki so delovali na [[Hrvaško Zagorje|Hrvaškem Zagorju]]. Čeprav jim niso očitali nič kaj posebnega, je naciste motilo, da so delovali v obmejnem pasu rajha. Tako so zaprli vse tamkajšnje slovenske duhovnike. Kodriča so aretirali 7. septembra 1942 in ga skupaj z ostalimi zaprli v [[Varaždin]]u. Od tam so 6 duhovnikov, med njimi Kodriča, odpeljali v [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac]], ostale pa so dokaj kmalu izpustili. V Jasenovec so prispeli 20. septembra in med taboriščniki sprožili veliko začudenje, kako da tudi katoliški duhovniki prihajajo v taborišče. Tam so delovali kot negovalci v taboriščni bolnišnici. Ustaški funkcionarji, med njimi {{ill|Vjekoslav Luburić|hr}}, so jih obravnavali kot vse ostale taboriščnike, posebej pa so jim očitali delovanje duhovnika in politika [[Anton Korošec|Antona Korošca]], ki da je »dvakrat rešil Jugoslavijo«.
17. oktobra so jih brez sodnega postopka in obtožbe hkrati z veliko skupino drugih taboriščnikov peljali ven iz taborišča na morišče. Na ukaz so morali duhovniki, ki so bili zvezani z žico, iti na čelu sprevoda in blagoslavljati taboriščnike ne glede na njihovo veroizpoved, ali so katoličani, pravoslavni, judje ali muslimani. Dejali so jim: »Na koncu pa bomo mi vas blagoslovili.« Kodrič je razumel, da to pomeni smrt, zato je takoj sezul čevlje in slekel suknjo in ju dal nekemu nagemu taboriščniku. Tako sta storila še dva druga duhovnika, saj so vsi videli, da jih ne bodo več potrebovali. Ubili so jih ponoči na Gradini na »običajen način«: najprej so jih z batom udarili po glavi, nato pa jim prerezali grlo. Naposled so trupla vrgli v [[Sava|Savo]]. Od te skupine se je rešil le duhovnik Anton Rantaša, ki ga je zdravnik {{ill|Nikola Nikolić|sr|Nikola Nikolić (revolucionar)}} tisti dan zaradi bolezni poslal v taboriščno bolnišnico. Nikolić je bil tudi ta, ki je to zgodbo pripovedoval.
Že ob prihodu omenjenih duhovnikov v taborišče so obvestili dekana mariborskega stolnega kapitlja, [[Franc Cukala|Franca Cukalo]], ki je kot duhovniški izgnanec pri zagrebškem nadškofijskem ordinariju neformalno zastopal izseljene duhovnike mariborske škofije, da je preko ordinariata skušal pri oblasteh intervenirati za njihovo izpustitev. Zaradi različnih zapletov je bil 11. novembra 1942 izpuščen samo Rantaša, saj so bili ostali že mrtvi.<ref>Vekoslav Grmič in drugi, ''Zbornik ob 750-letnici mariborske škofije: 1228-1978'', Mariborski škofijski ordinariat, Maribor 1978, strani 67–68 {{COBISS|ID=22679552}}.</ref><ref>Igor Vukić, ''[https://books.google.si/books?id=ivDADwAAQBAJ&pg=PA82&lpg=PA82&dq=%22Anton+Ranta%C5%A1a%22&source=bl&ots=NbUp5O8UYJ&sig=ACfU3U0Uat0uetdlh0NZoOcXADKtFHHTIw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwi2lc3IlOnoAhV-xMQBHRG2AQU4ChDoATANegQICxAp#v=onepage&q=kodri%C4%8D&f=false Labor Camp Jasenovac]'', samozaložba, Zagreb 2019, stran 82.</ref><ref>''Palme mučeništva'', Mohorjeva družba, Celje 1994,
Za Kodriča in ostale umorjene duhovnike teče postopek za priznanje mučeništva in svetništva v sklopu skupnega postopka [[Slovenski mučenci 20. stoletja|Slovenskih mučencev 20. stoletja]].<ref>[http://newsaints.faithweb.com/martyrs/East6.htm ~ Martyrs Killed in odium fidei under Communist Regimes ~ in Eastern Europe <nowiki>[6]</nowiki>], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 7. marec 2015.</ref> Postulator je duhovnik [[Metod Benedik]].<ref>[https://katoliska-cerkev.si/svetniski-kandidati-cerkve-na-slovenskem Svetniški kandidati Cerkve na Slovenskem], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 21. januar 2019.</ref>
| |||