Litovci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m v delu |
m razširitev |
||
Vrstica 86:
}}
'''
== Zgodovina ==
Ozemlje Baltov, vključno z moderno Litvo, je bilo nekoč poseljeno z več baltskimi plemeni ([[Aukštaitianci]], [[Sudovianci]], Stari Litovci, [[Kuronianci]], [[Samogitianci]], [[Selonianci]], [[Semigalianci]], Skalvianci, [[Prusi|Stari Prusi]] (''[[Nadruvianci]]'')), kar potrjujejo antični viri in prazgodovinski ostanki. Skozi stoletja, predvsem pa pod [[Velika litovska kneževina|Velikim vojvodstvom Litve]], so se nekatera od teh plemen združila v litovski narod, predvsem zaradi obrambe pred plenjenjem [[Tevtonski viteški red|Tevtonskega reda]] in [[Vzhodni Slovani|Vzhodnih Slovanov]].
Ozemlje poseljeno z etničnimi Litvanci se je skozi stoletja skrčilo; nekoč so Litovci sestavljali večino prebivalstva ne samo v sedanji [[Litva|Litvi]], ampak tudi na severozahodu [[Belorusija|Belorusije]], na velikih območjih sodobne [[Kaliningrajska oblast|Kaliningradske oblasti]] Rusije ter v nekaterih delih sodobne [[Latvija|Latvije]] in Poljske.<ref>Glanville Price. Encyclopedia of the languages of Europe, 2000, pp.304–306</ref>
Vendar pa obstajajo razprave, da litovski jezik ni bil dovolj ugleden v litovski družbi in da je [[Polonizacija|dajanje prednosti poljskemu jeziku]] na določenih ozemljih [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske skupnosti]], ter dajanje prednosti [[Nemščina|nemškemu jezik]]<nowiki/>u na ozemljih nekdanje [[Vzhodna Prusija|Vzhodne Prusije]] (danes Kaliningradska oblast Rusije), povzročilo da se je število litovskih govorcev zmanjšalo. Poznejša okupacija [[Ruski imperij|cesarske Rusije]] je ta proces pospešila; sledili so politiki [[Rusifikacija|rusifikacije]], ki je vključevala prepoved javnega nastopanja in pisanja v litovščini. Takrat se je verjelo, da bo narod skupaj z jezikom v nekaj generacijah izumrl.
Konec 19. stoletja se je zgodil litovski kulturni in jezikovni preporod. Nekateri poljsko in belorusko govoreče iz dežel nekdanjega Velikega Vojvodstva Litve so v začetku 20. stoletja izrazili pripadnost sodobnemu litovskemu narodu, med njimi [[Michał Pius Römer]], [[Stanisław Narutowicz]], [[Oscar Milosz]] in [[Tadas Ivanauskas]]. Litva je razglasila neodvisnost po prvi svetovni vojni, kar je pripomoglo k njeni nacionalni konsolidaciji. Sprejeli so standardiziran litovski jezik. Vendar je vzhodni del Litve, vključno z [[Regija Vilnius|Regijo Vilnius]], priključila [[Druga poljska republika|Poljska]], medtem ko je [[Regija Klaipėdo|Regijo Klaipėdo]] leta 1939 prevzela [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]]. Leta 1940 je Litvo napadla in okupirala [[Sovjetska zveza]] ter jo priključila kot [[Litvanska Sovjetska Socialistična Republika|Litovska SSR]]. Junija 1941 so Nemci in njihovi zavezniki napadli ZSSR, od 1941–1944 pa je Litvo zasedla Nemčija. Nemci so se leta 1944 umaknili, Litva pa je spet padla pod oblast Sovjetov. Posledica tega je bila, da so bile dolgoletne skupnosti Litovcev v Kaliningrajski oblasti skoraj uničene.
Litovski narod je kot tak ostal predvsem v Litvi, v nekaj vaseh v severovzhodni Poljski, južni [[Latvija|Latviji]] in tudi kot diaspori izseljencev. Nekateri avtohtoni Litovci so še vedno v Belorusiji in Kaliningrajska oblasti, vendar je njihovo število majhno v primerjavi s preteklostjo. Litva je ponovno pridobila neodvisnost leta 1990, večina držav pa jo je priznala leta 1991. Članica [[Evropska unija|Evropske unije je]] postala 1. maja 2004.
== Etnična sestava Litve ==
Med [[Baltska država|baltskimi državami]] ima Litva najbolj homogeno prebivalstvo. Po popisu, ki je bil izveden leta 2001, se je 83,45% prebivalcev opredelilo kot etnični Litovci, 6,74% kot [[Poljaki]], 6,31% kot [[Rusi]], 1,23% kot [[Belorusi]] in 2,27% kot pripadniki drugih etničnih skupin, kot so [[Ukrajinci]], [[Judje]], [[Nemci]], [[Tatari]], [[Latvijci]], [[Romi]], [[Estonci]], [[ Krimski karajiti |Krimski Karaiti]], [[Skandinavija|Skandinavci]] itd.
[[Slika:Etnoregionai.png|desno|sličica|250x250_pik| Zgodovinske etnografske regije ]]
=== Kulturne podskupine ===
Poleg različnih verskih in etničnih skupin, ki trenutno prebivajo v Litvi, tudi Litovci ohranjajo in razlikujejo med svojo regionalno identiteto; obstaja 5 zgodovinskih regionalnih skupin: ''[[ Samogiti |Žemaičiai]]'', ''[[ Sudovci |Suvalkiečiai]]'', ''[[Aukštaitija|Aukštaičiai]]'', ''[[ Dzukian |Dzūkai]]'' in ''[[ Pruski Litovci |Prūsai]]'',<ref>{{Navedi novice|first=Angelė|last=Vyšniauskaitė|title=LIETUVIŲ ETNINĖ KULTŪRA – AKCENTAS DAUGIALYPĖJE EUROPOS KULTŪROJE|year=2005|publisher=|url=http://samogitia.mch.mii.lt/KULTURA/Seminaras_etnine_kultura.htm|work=|pages=|accessdate=2008-01-26|language=Lithuanian|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080125230536/http://samogitia.mch.mii.lt/KULTURA/Seminaras_etnine_kultura.htm <!-- Bot retrieved archive -->|archivedate=2008-01-25}}</ref> od katerih je zadnja skoraj izumrla. Prebivalci mest običajno veljajo za Litovce, zlasti to velja za tiste iz velikih mest, kot sta [[Vilna]] ali [[Kaunas]]. Štiri skupine so razmejene v skladu s tradicijami, narečji in zgodovinskimi razdelitvami, ki so značilne za posamezne regije. O teh podskupinah obstaja nekaj stereotipov in šal, na primer, Sudovijci naj bi bili varčni, Samogiti pa trmasti.
== Diaspora ==
[[Slika:Regions_with_largest_Lithuanian_populations.png|desno|sličica|400x400_pik| Države z največjo populacijo Litovcev ]]
Litovska naselja se razprostirajo v sosednje države, ki so zdaj zunaj moderne Litovske države. Na območju [[ Suwałki |Suwałki]] na Poljskem obstaja majhna litovska skupnost, to je območje, povezano z litovskim pisateljem in klerikom [[Antanas Baranauskas|Antanasom Baranauskasom]]. Čeprav je bila večina litovskih prebivalcev v regiji, ki je bila del [[ Prusija (regija) |Vzhodne Prusije]], izgnana ob njihovi priključitvi k [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] v [[Kaliningrajska oblast|Kaliningrajsko oblast]], so manjše skupine Litovcev pozneje naselile v to območje.
Poleg tradicionalnih skupnosti v Litvi in sosednjih državah so se litovci v 19., 20. in 21. stoletju odselili na druge celine.
[[Slika:Lithuanian_folklore_performance.jpg|sličica|250x250_pik| Litovska folklorna skupina [[ Kulgrinda (bend) |Kulgrinda]] v Vilni ]]
== Sklici ==
{{opombe}}
== Zunanje povezave ==
{{commons category|People of Lithuania}}
{{socio-stub}}
| |||