Giorgio Vasari: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 26:
[[File:Giorgio Vasari - Six Tuscan Poets - Google Art Project.jpg|thumb| Giorgio Vasari, ''Šest toskanskih pesnikov'', okoli 1544. Od leve proti desni: Marsilio Ficino, Cristoforo Landino, Francesco Petrarca, Giovanni Boccaccio, Dante Alighieri in Guido Cavalcanti.<ref>{{cite web|url=http://collections.artsmia.org/art/1850/six-tuscan-poets-giorgio-vasari|title=Six Tuscan Poets, Giorgio Vasari|publisher=Minneapolis Institute of Art|accessdate=}}</ref>]]
 
Leta 1529 je obiskal [[Rim]] in študiral dela [[Raffaello Santi|Rafael]]a in drugih umetnikov rimske visoke renesanse. Vasarijeve manieristične slike so bile bolj občudovane, ko je živel, kot kasneje. Leta 1547 je končal dvorano v Sodni palači (Palazzo della Cancelleria) v Rimu s fresko, ki je dobila ime ''Dvorana stotih dni'' (Sala dei Cento Giorni). Stalno je bil zaposlen pri [[Medičejci|Medičejcih]] v [[Firence|Firencah]] in [[Rim]]u, delal je v [[Neapelj|Neaplju]], Arezzu in drugih mestih. Veliko njegovih slik še vedno obstaja, najpomembnejša pa je stenska in stropna poslikava v Dvorani Cosima I. (Sala di Cosimo I.) v [[Palazzo Vecchio]] v Firencah, kjer je delal s pomočniki leta 1555, ter freske, ki jih je začel delati v notranjosti velike kupole [[Firenška stolnica|Firenške stolnice (Duomo)]]. Dokončal jih je Federico Zuccari s pomočjo Giovannija Balduccija. Prav tako je pomagal pri oblikovanju ''sekreterja'' (pisalnika) (Studiolo Francesca I. Medičejskega), ki je zdaj ponovno v Palazzo Vecchio. Med njegovimi drugimi učenci in privrženci so bili Sebastiano Flori, Bartolommeo Carducci, Domenico Benci, Tommaso del Verrocchio, Federigo di Lamberto (Federigo del Padovano), Niccolò Betti, Vittor Casini, Mirabello Cavalori (Salincorno), Jacopo Coppi (Jacopo di Meglio), Piero di Ridolfo, Stefano Veltroni Monte Sansavino, Orazio Porta iz Sansavina, Alessandro Fortori iz Arezza, Bastiano Flori iz Arezza, Fra Salvatore Foschi iz Arezza in Andrea Aretino. <ref>[https://books.google.com/books?id=BaIZAAAAYAAJ The History of Painting in Italy: The Florentine, Sienese, and Roman schools], by Luigi Lanzi, page 201-202.</ref>
 
== Arhitektura ==