Riški zaliv: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
m pp
Vrstica 2:
'''Riški zaliv''' ({{jezik-lv|Rīgas jūras līcis}}, {{jezik-et|Liivi laht}}, {{jezik-ru|Рижский залив}}) je [[zaliv]] ob vzhodnem robu [[Baltsko morje|Baltskega morja]] v [[Severna Evropa|Severni Evropi]], ki ga na jugu omejuje severna obala [[Latvija|Latvije]], na severu in vzhodu zahodna obala [[Estonija|Estonije]], ustje pa proti zahodu zapira estonsko otočje [[Muhu]] z največjim otokom [[Saaremaa]]. Najpomembnejše naselje ob obali je [[Riga]], glavno mesto Latvije, po katerem je dobil ime.<ref name="brit">{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Gulf-of-Riga |title=Gulf of Riga |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2020-03-30}}</ref> Zaliv je velik 18.000 km² in plitev, z največjo globino 50 m. Obala je dolga 239 km.<ref name="Bird2010">{{navedi knjigo |editor-last=Bird |editor-first=Eric |chapter=Latvia |title=Encyclopedia of the World's Coastal Landforms |year=2010 |publisher=[[Springer Science+Business Media]] |isbn=978-1-4020-8638-0 |pages=615–616 }}</ref>
 
Zaliv je ledeniškega izvora, izdolbli so ga ledeniki med [[pleistocen]]sko poledenitvijo, nato pa so se na dnu začeli odlagati sedimenti prazgodovinskega jezera [[Ancylus (jezero)|Ancylus]] in kasnejših morij. Obale so nizke in peščene, posebej na jugu, kjer se zaradi vetrov tvorijo sipine, nastajajo tudi do 6 m visoki nanosi.<ref name="Bird2010"/> Vanj se izliva [[Zahodna Dvina]] in več drugih pomemebnihpomembnih rek. Običajno je med decembrom in aprilom prekrit z ledom.<ref name="brit"/>
 
Površino zaliva si delita suvereni državi Latvija in Estonija; njegov status sta državi določili s sporazumom leta 1996, potem ko sta se osamosvojili po razpadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Pred tem meja ni bila natančno določena, kar je v letih po osamosvojitvi vodilo v ostre konflikte zaradi ribolovnih pravic, ki so leta 1995 skoraj eskalirali v vpoklic vojne mornarice. Razmejitev je zapletena zaradi zgodovinskih dejavnikov, plovbe, ribištva in topografskih razlik: latvijska obala je gladka, medtem ko je estonska razčlenjena ter obdana z množico manjših in večjih otokov. Sporno je bilo predvsem vprašanje teritorialnih voda okrog otoka [[Ruhnu]] in drugih manjših otokov sredi zaliva, bližjebliže latvijski kot estonski obali. Zaradi njih meja ne poteka točno po ekvidistančni črti, kot je načelo mednarodnega pomorskega prava.<ref name="CharneyAlexander2002">{{navedi knjigo |last=Francx |first=Erik |chapter=Estonia–Latvia |editor-first1=Jonathan I. |editor-last1=Charney |editor-first2=Robert W. |editor-last2=Smith |title=International Maritime Boundaries |year=2002 |publisher=The American Society of International Law & Martinus Nijhoff Publishers |isbn=90-411-1954-X |pages=2995–3017}}</ref>
 
== Sklici ==