Dublin Core: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
dopolnitev
Vrstica 1:
{{slog}}
'''Dublin Core''' (''v nadaljevanju tudi DC'') je standard 15 osnovnih metapodatkovnih elementov zza 15opisovanje lastnostmina zaspletu opisovanjedostopnih virov,. prekoNamenjen katerihje selažjemu te opišejoiskanju in katalogizirajo za lažje iskanje virovpriklicu. Dublin Core lahko opisuje fizične lastnosti knjige, digitalne zapise in tudi spletne strani. Dublin CoreNastal je nastal s sodelovanjem knjižnične in računalniške znanostiskupnosti.
 
DC je definiran s standardoma ISO-15836:2017<ref>{{Navedi splet|title=ISO 15836-1:2017|url=https://www.iso.org/cms/render/live/en/sites/isoorg/contents/data/standard/07/13/71339.html|website=ISO|accessdate=2020-04-02|language=en|last=14:00-17:00}}</ref> in ANSI/NISO Z39.85-2012<ref>{{Navedi splet|title=ANSI/NISO Z39.85-2012 The Dublin Core Metadata Element Set {{!}} NISO website|url=https://www.niso.org/publications/ansiniso-z3985-2012-dublin-core-metadata-element-set|website=www.niso.org|accessdate=2020-04-02}}</ref>.
DC je definiran z [[ISO]] standardom preko ISO Standard 15836 in NISO Standard Z39.85-2007.
 
 
Vrstica 49:
 
== Več o Dublin Core ==
=== OzadjeNastanek ===
Dublin Core Metadata Initiative izhaja iz pogovora treh mož na drugi mednarodni WWW konferenci oktobra 1994. To so bili [[Yuri Rubinski]] (zaposlen pri SoftQuad, na konferenci je vodil panel o prihodnosti HTML in nekaterih orodij) s [[Stuart Weibel|Stuartom Wieiblom]] in [[Eric Miller|Ericom Millerjem]] (zaposlena pri OCLC, na konferenci sta govorila o znanstvenem objavljanju na spletu in vodila razpravo o knjižničnih storitvah na spletu) in [[Terry Noreault|Terryjem Noreaultom]] (takratni direktor [[OCLC Office of Research]]) in [[Joseph Hardin|Josephom Hardinom]] (takratni direktor [[National Center for Supercomputing Application NCSA]]). Govorili so o semantiki in spletu ter težavah z iskanjem informacijskih virov, ki jih je bilo takrat komaj okrog 500.000. Rezultat tega pogovora je bila delavnica namenjena razpravi o semantiki metapodatkov, ki so jo marca 1995 organizirali v Dublinu, [[Ohio]], [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je sedež [[Online Computer Library Center|OCLC]]. Ta dogodek so poimenovali »OCLC/NCSA Metadata Workshop«. Sodelovalo je nad 50 oseb z različnih področij, računalništva, knjižničarstva, muzejev in univerz ter drugih zainteresiranih skupin. Zasnovali so seznam osnovnih podatkov za spletne vire, ki bi olajšaj iskanje in priklic. Poimenovali so ga "Dublin Core™ metadata"<ref>{{Navedi splet|title=DCMI: DCMI History|url=https://www.dublincore.org/about/history/|website=www.dublincore.org|accessdate=2020-04-02}}</ref>.
Ime "Dublin" izvira it mesta Dublin v [[ZDA]] v zvezni državi [[Ohio]]. Kjer se je razvil iz predhodnika (OCLC/NCSA Metadata Workshop) v letu 1995 preko OCLC (Medmrežni računalniški knjižnični center). "Core" pa predstavlja metapodatekovni set elementov kot osnovni vendar rastočo "sredico". Dublin Core se je vzpostavil in obdržal preko mednarodnega sodelovanja profesionalne oblike knjižničarstva, računalniške znanosti, muzejstva in sorodnih univerzitetnih področij.
 
<br />
=== Cilji Dublin Core ===
# Enostavno ustvarjanje in vzdrževanje: DC se omejuje na dolžini in ostalja enostaven za uporabo, s tem pa omogoča lažji dostop in navajanje informacij o virih ter nudi učinkovitost pri iskanju virov po spletu.
# Prepoznavnost in razumevanje: Primeren tudi za tiste,javnost kibrez iščejospecialističnega vračunalniškega stroki,ali kibibliotekarskega jim ni znana bodo znali razbrati podane informacije o virih, ki jih nudijo osnovni elementiznanja.
# Mednarodni pogled: V originalu je bil DC narejen v angleškem jeziku, ki je v večini najbolj razširjen vendar. obstajajoObstajajo tudi verzije v različnih jezikih kot so Finščina, Norveščina, Japonščina,...
# Razširljivost: DC omogoča tudi vključevanje novih podatkovnih elementov.
# Razširljivost: DC je ustvarjen tudi z namenom, da se širi v primeru, da bi hoteli dodajati več informacij o virih, je to omogočeno. Ko gre za drugačne vrste metapodatkov je omogočena možnost dodajanja.
 
 
'''<big>Primer uporabe Dublin Core</big>'''
 
Spletna revija Information Research<ref>{{Navedi splet|title=Information Research|url=http://informationr.net/ir/|website=informationr.net|accessdate=2020-04-02|language=en|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> za opis člankov uporablja Dublin Core.
 
== Glej tudi ==