Dolgopecljati brest: Razlika med redakcijama

Dolgopecljati brest je nižinska in nekoliko bolj celinska vrsta, ki v višino doseže največ do 35 metrov in doseže starost okoli 200, izjemoma celo 300 let.<ref name="euforgen">{{navedi splet|url=http://www.euforgen.org/fileadmin/templates/euforgen.org/upload/Countries/Slovenia/Ulmus_laevis.pdf|title=Prenos ohranitvene biologije v gospodarjenje z gozdovi: dinamično varstvo genetske pestrosti gozdnega drevja |publisher=Gozdarski inštitut Slovenije|accessdate=29. marca 2019}}</ref> Najbolje uspeva na svežih globokih, peščenih ali ilovnatih tleh v nižinskih gozdovih ob vodotokih in celo na občasno poplavljenih tleh, uspeva tudi v globokih zmerno suhih tleh, pojavlja pa se celo v gozdnih [[stepa]]h do nadmorske višine okoli 300 metrov. Odporen je proti mrazu, suše pa ne prenaša dobro. Za rast potrebuje nekoliko več svetlobe kot [[poljski brest|poljski]] in [[gorski brest]].<ref>{{navedi knjigo|author={{aut|Brus, R.}} |coauthors= |title=Drevesne vrste na Slovenskem |year=2004 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}</ref> Koreninski sistem je plitev, a močan, na prsni višini pa [[deblo]] lahko doseže premer do 2 m. Drevesna skorja je sprva gladka. kasneje pa razpoka na tanke sive luske, ki s starostjo postajajo sivo-rjave, skorja pod njimi pa rdečkasto-rjava. Stara drevesa imajo močno razbrazdano skorjo, ki je podobna drugim vrstam brestov.<ref>Elwes & Henry (1913), Mitchell (1974), Phillips (1978), Bean (1981).</ref> [[Rastlinski list|Listi]] so tanki, enostavni, narobe jajčasti ali eliptični z značilno asimetrično bazo. V dolžino dosežejo do 10 cm, v širino pa okoli 7 cm. Imajo dvakrat napiljen listni rob. Spodnja stran listov je poraščena z gostimi, kratkimi dlačicami. Drevo listje odvrže zgodaj v jeseni, hitreje kot ostale vrste brestov. [[Cvet|Cvetovi]] dolgopecljatega bresta so smetanaste barve, obojespolni in se oprašujejo z [[vetrocvetke|vetrom]]. Na veje so nameščeni z dolgimi peclji, ki povprečno merijo okoli 2 cm. Drevo cveti pred olistanjem. Plod je krilati orešek, ki zgodaj dozori, [[seme]]na pa so dobro kaliva<ref name="Stilinović">Stilinović, S. (1985): ''Semenarstvo šumskog i ukrasnog drveća i žbunja''. Univerzitet u Beogradu - Šumarski fakultet, Beograd: 1-399/Seed science of forest and decorative trees and bushes, University of Belgrade– Faculty of Forestry, Belgrade: 1-399/</ref> in se raznašajo z vetrom ali vodotoki. V dolžino oreški merijo okoli 1,5 cm, v širino pa okoli 1 cm. Sposobnost odganjanja novih poganjkov iz panjev je omejena.<ref name="euforgen" />

Dolgopecljati brest je samonikel po celotni srednji in vzhodni Evropi. Njegov areal zavzema območje od Urala do vzhodne Francije in od južne Finske do Kavkaza ter Bosne in Hercegovine.<ref>{{navedi knjigo|author={{aut|Mlakar, J.}} |coauthors= |title= Dendrologija. Drevesa in grmi |year=1990 |publisher=Tehniška založba Slovenije |location=Ljubljana}}</ref>