Dolgopecljati brest: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m np
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 31:
 
==Opis==
Dolgopecljati brest je nižinska in nekoliko bolj celinska vrsta, ki v višino doseže največ do 35 metrov in doseže starost okoli 200, izjemoma celo 300 let.<ref name="euforgen">{{navedi splet|url=http://www.euforgen.org/fileadmin/templates/euforgen.org/upload/Countries/Slovenia/Ulmus_laevis.pdf|title=Prenos ohranitvene biologije v gospodarjenje z gozdovi: dinamično varstvo genetske pestrosti gozdnega drevja |publisher=Gozdarski inštitut Slovenije|accessdate=29. marca 2019}}</ref> Najbolje uspeva na svežih globokih, peščenih ali ilovnatih tleh v nižinskih gozdovih ob vodotokih in celo na občasno poplavljenih tleh, uspeva tudi v globokih zmerno suhih tleh, pojavlja pa se celo v gozdnih [[stepa]]h do nadmorske višine okoli 300 metrov. Odporen je proti mrazu, suše pa ne prenaša dobro. Za rast potrebuje nekoliko več svetlobe kot [[poljski brest|poljski]] in [[gorski brest]].<ref>{{navedi knjigo|author={{aut|Brus, R.}} |coauthors= |title=Drevesne vrste na Slovenskem |year=2004 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}</ref> Koreninski sistem je plitev, a močan, na prsni višini pa [[deblo]] lahko doseže premer do 2 m. Drevesna skorja je sprva gladka. kasneje pa razpoka na tanke sive luske, ki s starostjo postajajo sivo-rjave, skorja pod njimi pa rdečkasto-rjava. Stara drevesa imajo močno razbrazdano skorjo, ki je podobna drugim vrstam brestov.<ref>Elwes & Henry (1913), Mitchell (1974), Phillips (1978), Bean (1981).</ref> [[Rastlinski list|Listi]] so tanki, enostavni, narobe jajčasti ali eliptični z značilno asimetrično bazo. V dolžino dosežejo do 10 cm, v širino pa okoli 7 cm. Imajo dvakrat napiljen listni rob. Spodnja stran listov je poraščena z gostimi, kratkimi dlačicami. Drevo listje odvrže zgodaj v jeseni, hitreje kot ostale vrste brestov. [[Cvet|Cvetovi]] dolgopecljatega bresta so smetanaste barve, obojespolni in se oprašujejo z [[vetrocvetke|vetrom]]. Na veje so nameščeni z dolgimi peclji, ki povprečno merijo okoli 2 cm. Drevo cveti pred olistanjem. Plod je krilati orešek, ki zgodaj dozori, [[seme]]na pa so dobro kaliva<ref name="Stilinović">Stilinović, S. (1985): ''Semenarstvo šumskog i ukrasnog drveća i žbunja''. Univerzitet u Beogradu - Šumarski fakultet, Beograd: 1-399/Seed science of forest and decorative trees and bushes, University of Belgrade– Faculty of Forestry, Belgrade: 1-399/</ref> in se raznašajo z vetrom ali vodotoki. V dolžino oreški merijo okoli 1,5 cm, v širino pa okoli 1 cm. Sposobnost odganjanja novih poganjkov iz panjev je omejena.<ref name="euforgen" />
 
==Razširjenost in uporabnost==
Dolgopecljati brest je samonikel po celotni srednji in vzhodni Evropi. Njegov areal zavzema območje od Urala do vzhodne Francije in od južne Finske do Kavkaza ter Bosne in Hercegovine.<ref>{{navedi knjigo|author={{aut|Mlakar, J.}} |coauthors= |title= Dendrologija. Drevesa in grmi |year=1990 |publisher=Tehniška založba Slovenije |location=Ljubljana}}</ref>
 
Dolgopecljati brest gospodarsko ni preveč pomembna drevesna vrsta, saj je njegov [[les]] zaradi prečne zrnatosti težaven za strojno obdelavo. Poleg tega je les manj gost kot pri drugih vrstah brestov, prav tako pa ni preveč primeren za kurjavo. Zaradi hitre rasti in okrasnih lastnosti, pa tudi zato, ker dobro prenaša zbitost prsti, višje koncentracije soli za posipanje cest in onesnažen zrak, ga pogosto sadijo v mestih.<ref name=Collin,2>Collin, E. (2003). ''[[EUFORGEN]] Technical Guidelines for genetic conservation and use for European white elm (''Ulmus laevis'').'' IPGRI, Rome, Italy. {{ISBN|92-9043-603-4}}</ref> V primerjavi z drugimi vrstami brestov, je dolgopecljati brest manj dovzeten za [[holandska bolezen brestov|holandsko bolezen brestov]], predvsem v zahodni Evropi, kjer [[podlubniki]] iz rodu ''[[Scolytus]]'', ki so vektorji za razširjanje bolezni redkeje napadajo dolgopecljati brest in pogosteje poljski brest.<ref name="euforgen" />