Osmansko medvladje: Razlika med redakcijama

'''Osmansko medvladje''' ali '''osmanska državljanska vojna'''<ref>Dimitris J. Kastritsis. ''The Sons of Bayezid: Empire Building and Representation in the Ottoman. Civil War of 1402-1413''. Brill, 2007. str. xi. ISBN 978-90-04-15836-8.</ref> ([[Turščina|turško]] Fetret Devri, ''obdobje medvladja'') je bila [[Državljanska vojna|državljanska vojna]] v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]], v kateri so se po porazu [[Bajazid I.|Bajazida I.]] v [[Bitka pri Ankari|bitki pri Ankari]] 2. julija 1402 za oblast v cesarstvu spopadli njegovi sinovi. Vojna je trajala od 20. julija 1402 do 5. julija 1413.

Vojna med sinovi Bajazida I. je izbruhnila leta 1403. Najstarejši sin [[Sulejman Čelebi|Sulejman]] je iz [[Odrin]]a (Edirne) vladal v malo pred tem osvojeni [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Bolgariji]], celi [[Trakija|Trakiji]], [[Makedonija|Makedoniji]] in severni [[Grčija|Grčiji]]. Drugi sin, [[Isa Čelebi]], se je razglasil za neodvisnega vladarja v [[Bursa|Bursi]],<ref name=ref3>Dimitris J. Kastritsis, str. 79.</ref> Mehmed pa je ustanovil svoje kraljestvo v Amasyi.<ref>Dimitris J. Kastritsis, str. 73.</ref> Vojna je izbruhnila med Mehmedom in Iso. Sledili sta bitki pri Ermeni-beliju<ref>Donald Edgar Pitcher. ''An Historical Geography of the Ottoman Empire''. E.J. Brill, 1968. str. 59.</ref> in Ulubadu (marec-maj 1403),<ref name=ref3/> po katerih je Isa pobegnil v [[Konstantinopel]], Mehmed pa je zasedel Burso.<ref> Dimitris J. Kastritsis, str. 90-91.</ref> Po bitki med Mehmedom in Iso pri Karasiju je poraženi Isa pobegnil v [[Karamanidi|Karaman]].<ref>Donald Edgar Pitcher, str. 59.</ref> Iso so kasneje v kopališču umorili Mehmedovi agenti.<ref>Dimitris J. Kastritsis, str. 109-110.</ref>

Drugega preživelega Bajazidovega sina, Muso Čelebija, ki je bil ujet v sz bitki pri Ankari, je Timur na Mehmedovo prošnjo izpustil iz pripora pri Jakubu Germijanu.<ref>Dimitris J. Kastritsis, str. 85.</ref> Po Isovi smrti je Sulejman z veliko vojsko prišel iz Rumelije v Anatolijo.<ref>Dimitris J. Kastritsis, str. 110.</ref> Pohod je bil uspešen. Marca 1404 je osvojil [[Bursa|Burso]]<ref>Dimitris J. Kastritsis, str. 110.</ref> in malo kasneje še [[Ankara|Ankaro]].

V Anatoliji je nastal predah, ki je trajal od leta 1405–1410. Mehmed je leta 1410 poslal Muso z majhno vojsko čez [[Črno morje]] [[Trakija|Trakijo]], da bi napadel Sulejmanova ozemlja v jugovzhodni [[Evropa|Evropi]]. Sulejman se je zaradi napada kmalu vrnil iz Anatolije v Trakijo, kjer se je med brazoma vnela kratka, vendar krvava vojna. Sulejman je imel sprva prednost in leta 1410 zmagal v [[bitka pri Kosmidionu|bitki pri Kosmidionu]], naslednje leto pa je bila njegova vojska pri [[Odrin]]u poražena. Sulejman je bil na Musov ukaz usmrčen.<ref>Finkel, Caroline. ''Osman's Dream''. Basic Books, 2004. str. 32.</ref><ref>Dimitris J. Kastritsis, str. 155-156.</ref> Musa je postal vladar osmanskih posesti v Trakiji.

Bizantinski cesar [[Manuel II. Paleolog]] je bil Sulejmanov zaveznik, zato je Musa začel oblegati [[Konstantinopel]].<ref>George Ostrogorsky. ''History of the Byzantine State''. Rutgers University Press, 1969. str. 557.</ref> Manuel je na pomoč poklical Mehmeda, tako da so njegovi vojaki branili Konstantinopel pred Musovimi Osmani iz Trakije. Mehmed je izvedel več neuspelih izpadov proti oblegovalcem, potem pa se je moral vrniti v Anatolijo, da bi zatrl upor na svojem ozemlju. Mehmed se je po zatrtju upora vrnil v Trakijo, kjer se mu je pridružil srbski despot [[Stefan Lazarević]].