Rogaška Slatina: Razlika med redakcijama

}}

'''Rogaška Slatina''' ({{Audio|Sl-RogaskaSlatina.oga|izgovorjava}}) je [[mesto]] v Sloveniji, središče [[Občina Rogaška Slatina|istoimenske občine]], ki leži na severovzhodu Zgornjesotelskega gričevja ob jugovzhodni meji [[Slovenija|Slovenije]], pod obronki [[Boč (gora)|Boča]]. Skozi kraj potekata cestna povezava med [[Celje]]m in [[Krapina|Krapino]] v [[Hrvaško Zagorje|Hrvaškem Zagorju]] ter [[železniška proga Grobelno - Rogatec d.m.]]<ref name="krajevni leksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=330}}</ref>

 

Znana je predvsem kot zdraviliško središče, na račun izvirov [[mineralna voda|mineralnih vod]] z zdravilnimi lastnostmi, po katerih je dobila tudi ime.<ref>{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2009 |title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen |location=Ljubljana |publisher=Modrijan in Založba ZRC |pages=379–380}}</ref> Njihova sestava je prvič omenjena v analizi iz 16. stoletja, k njihovi prepoznavnosti pa je v 17. stoletju bistveno prispeval hrvaški ban [[Peter Zrinjski]], ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Obširneje jih izkoriščajo od začetka 19. stoletja, ko so vrelci postali last štajerskih deželnih stanov. Do sredine 19. stoletja je Rogaška Slatina postala mondeno zbirališče [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] elite. [[Zdravilišče Rogaška|Zdraviliška]] poslopja in park so bili urejeni v [[klasicizem|klasicističnem]] slogu.<ref name="krajevni leksikon"/> Župnijska cerkev [[Župnija Rogaška Slatina|župnije Rogaška Slatina]] je posvečena sv. križu, zgrajena je bila med letoma 1864 in 1866 v neoromanskem slogu in poslikana s freskami [[Peter Markovič|Petra Markoviča]].<ref>{{RKD sklic|3080}}</ref>