Riboflavin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m added Category:Prehranska barvila using HotCat |
m tn |
||
Vrstica 97:
Kemično gre za [[flavin]]sko skupino (izoaloksazinski obroč), vezano na [[ribitol]]no stransko verigo. V živih organizmih je večinoma prisoten v fosforilirani aktivni obliki [[flavin adenin dinukleotid]] (FAD) ali [[flavin mononukleotid]] (FMN), v manjši meri pa kot prosti riboflavin.<ref name="Powers2003"/>
[[Priporočeni dnevni odmerek]] je 0,7 mg za novorojenčke, 1,2 (ž)–1,5 mg (m) za mladostnike in odrasle, 1,2 mg za starejše od 65 let in 1,5–1,6 mg za nosečnice oz. doječe matere (podatki za Slovenijo).<ref>{{navedi dokument |url=http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/referencne_vrednosti_za_vnos.pdf |title=Referenčne vrednosti za vnos vitaminov in mineralov – tabelarična priporočila za otroke, mladostnike, odrasle in starejše |publisher=Inštitut za javno zdravje RS |date=oktober 2013 |accessdate=13.5.2017}}</ref> Človek ga samostojno ne more sintetizirati, zato ga dobi v glavnem s prehrano, del pa ga lahko privzame tudi iz [[debelo črevo|debelega črevesa]], kjer ga sintetizirajo [[bakterije]] v črevesni flori. Na razvitem [[Zahodni svet|Zahodu]] so glavni vir v prehrani prebivalstva [[mleko]] in mlečni izdelki (do polovice vnosa pri predšolskih otrocih), poleg njih pa so dober vir še kosmiči, drobovina in mastne [[ribe]]. Tudi nekateri
Pomanjkanje riboflavina negativno vpliva na sposobnost privzema [[železo|železa]] iz hrane, kar lahko vodi do [[anemija|anemije]], pri čemer pa ima podoben vpliv tudi pomanjkanje nekaterih drugih vitaminov. Je tudi nujen za pravilen razvoj živčevja pri plodu in otrocih in verjetno za [[vid]] (naj bi denimo omilil [[nočna slepota|nočno slepoto]], ki je posledica pomanjkanja [[vitamin A|vitamina A]]). Predoziranje v normalnih okoliščinah ni možno, saj se odvečne količine hitro izločajo z [[urin]]om. Rizične skupine za pomanjkanje so ljudje v delih sveta, ki nimajo mleka in mlečnih izdelkov v tradicionalni prehrani, nosečnice in doječe matere ter novorojenčki. Poleg tega so posebej ogroženi šolajoči se otroci in starostniki v nerazvitih državah, kjer je tudi sicer problem [[nedohranjenost]], ter [[vegetarijanstvo|vegetarijanci]] in [[veganstvo|vegani]] (posebej starejši), če ne uživajo raznolikega sadja in zelenjave. Pomanjkanje je možno odpraviti z ustreznejšo prehrano ali jemanjem riboflavina v [[prehransko dopolnilo|prehranskih dopolnilih]].<ref name="Powers2003"/>
| |||