Požar v predoru pod Mont Blancom leta 1999: Razlika med redakcijama

|+

!Požar v predoru pod Mont Blancom

|-

|Datum: 24. marec 1999 10:53 -

|Št. poškodvanih: 10

|}

 

 

== Ozadje in požar ==

 

Medtem je za gorečim tovornjakom nastal velik prometni zastoj. En motorist je poklical na SOS telefon in francoske uslužbence obvestil o gorečem vozilu. Ob 10:55 so zaposleni uslužbenci sprožili požarni alarm in zaprli francosko cestnino, minuto pozneje pa še italijansko. Ob 10:57 je v predor prispel en italijanski gasilski kombi, ki je pobral veliko bežečih voznikov, med njimi tudi Gilberta Degravea. Po predoru se je hitro razširil velik, črn, gost in strupen dim, ki je izhajal iz gorečega tovornjaka in vidljivost je bila zmanjšana za manj, kot en meter. Zaradi tega se je večina voznikov zaprla v svoja vozila in zaprla okna, tisti, ki pa so izstopili in poskušali doseči zaklonišča, so hitro omagali zaradi strupenega dima, ki je vseboval ogljikov monoksid in cianid. Zaradi pomanjkanja kisika so motorji vozil nehali delovati, električna napeljava se je zaradi vročega dima in ognja stalila, zaradi je v predoru nastala tema. Zračni ventilatorji so dim po predoru, predvsem proti Franciji, prenesli veliko hitreje, kot bi kdo sploh tekel proti izhodu. Zaradi vremenskih razmer se je dim proti Franciji širil hitro, proti Italiji pa veliko počasneje. Zaradi tega so se avtomobili iz Italije lahko obrnili in odpeljali nazaj v Italijo. Nekaj avtomobilov iz Francije se je uspelo obrnit in odpeljat nazaj v Francijo, vendar le redki, ki jim je uspelo. Tovornjaki pa tega niso mogli storiti, ker niso imeli prostora za obračanje. Ko so nadzorniki na kamerah opazili, da avtomobili in motoristi obračajo in peljejo v nasprotno smer, so povečali učinek dima z oddajanjem svežega zraka iz Italije, vendar je to samo še povečalo širjenje ognja in dima na francosko stran.

Malo pred 11 uro so bili gasilci v Chamonixu obveščeni o požaru v predoru pod Mont Blancom. Ob 11:09 sta v predor prispeli dve francoski gasilski vozili, da bi pogasili požar. Zaradi ovirajočih gorečih vozil in nične vidljivosti, gasilci niso mogli nadeljevati poti do mesta požara. Poleg tega pa so se njihova gasilska vozila ugasnila zaradi pomanjkanja kisika, ki je potreben za delovanje motorjev. Gasilci so bili zato prisiljeni zapusti obe vozili in se zateči v ognjevarna zaklonišča, nameščena po predoru vsakih 600 metrov. Ker se je po cesetišču iz vozil razlilo gorivo, se je požar razširil po cesti in tako topil asfalt. Zaradi velike vročine so eksplodirale pnevmatike in rezervoarji goriva. Ob 11:11 so na italijanski strani v predor vstopili italijanski gasilci. Zaradi nične vidljivosti in velike razsežnosti požara, ki jim je oviral pot, so bili tudi oni prisiljeni zapustit njihovo vozilo in se zateči v ognjevarna zaklonišča. Ko so bili noter, so dobili ukaz naj se zatečejo k francoskim gasilcem. Zaradi nične vidljivosti tega niso mogli storiti in so zato ostali v svojih zakloniščih.

 

== Žrtve ==

 

{| class="wikitable"

|+

Januarja 2005 se je v Grenoblu v Franciji začelo sojenje 16 ljudem in podjetjem, obtoženim kazenske odgovornosti za nesrečo. Obtoženci so bili:

 

 

Sojenje je potekalo šest mesecev. Italijansko podjetje SITMB, ki je bilo odgovorno za opravljanje predora, je moralo plačati 13,5 milijona evrov oz. odškodnine svojcem nesreče. Na sojenje so poklicali tudi Eduarda Balladurja, bivšega direktorja francoskega podjetja, ki je upravljalo predor (od leta 1968 do 1980), in predsednika francoske vlade. Spraševali so ga o varnostnih ukrepih, ki jih je in, ki jih ni sprejel. Balladur je za katastrofo okrivil dejstvo, da sta predor ločeno upravljali dve podjetji - francosko in italijansko - ki v nastali situaciji nista delovali koordinirano.

27. julija 2005 je bilo 13 oseb spoznanih za krive:

 

 

== Vzrok požara ==

 

== Viri in opombe ==