Ciril Jerše: Razlika med redakcijama

Nezakonski otrok Gregorja Kandusa in Amalije Jerše se je po končani ljudski šoli izučil za mizarja. Že kot deček se je zanimal za glasbo in se učil igranja na [[violina|violino]]. V rojstni vasi je ustanovil tamburaški orkester, v [[Batuje|Batujah]] pa postal cerkveni organist. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] je služil v avstrijski vojski. Po vojni je kot mnogo primorskih rojakov odšel v [[Argentina|Argentino]]. Novi dom je leta 1924 našel v Paternalu, mestnem predelu [[Buenos Aires]]a. Tu se je posvetil gojenju slovenske pesmi in že naslednje leto ustanovil [[pevski zbor|moški pevski zbor]], ki je postal zbor tedaj ustanovljenega Delavsko kulturnega društva Ljudski oder. Pod njegovim vodstvom je v Argentini prvič zadonela slovenska zborovska pesem. Bil je zborovodja še pri Slovenskem prosvetnem društvu, ki se je kasneje preimenovalo v Slovenski dom in pri Slovenskem podpornem društvu, ki je nastalo iz Gospodarsko podpornega društva.<ref name =''"Leksikon''">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref>

Ko je marca 1936 prišel v Argentino duhovnik [[Janez Hladnik]] je Jerše postal njegov organist, prevzel pa je tudi skrb za petje. Vodil je štiri zbore, dekliškega, ki je pel pri nedeljskih [[maša]]h. Moški zbor je pel žalne pesmi pri mašah za umrle in na pokopališčih. Mešani zbor sestavljen iz prvih dveh je pel ob velikih praznikih. Četrti zbor je bil avellandski mešani zbor. Na Avellandi so živeli Prekmurci in med njimi je Jerše ustanovil mešani pevski zbor, ki je dal tudi pobudo za ustanovitev [[društvo|društva]] Slovenska krajina. V Buenos Airesu je Jerše ustanovil še tamburaški orkester. Čeprav je bil glasbeni samouk je kot glasbenik veliko napravil za svoje rojake v Argentini. Ko sta mu umrli hčerka in žena se je nekaj let pred smrtjo vrnil v rojstni kraj.<ref name =''"Leksikon''"/>

* [[seznam slovenskih zborovodij]]