OčeNjegov muoče je bil Ivan Juraj Kristijan, pek na Krvavem mostu v Zagrebu., Kristijanovićeva mati Margareta Posilović pa je bila polsestra dramatika [[Tomaš Mikloušić|Tomaša Mikloušića]]., Kasnejeki je Mikloušićkasneje velikomočno vplival na Kristijanovićevo delo.
Med [[1831]] in [[1834]] je bil duhovnik zagrebškega seminaraseminarja, potem kapelski župnik v bjelovarski županiji. Od [[1852]] je bil [[kanonik]], od [[1853]] do [[1855]] šolski nadzornik. Leta [[1858]] so ga izvolili za [[Čazma|čazmanskega]] arhidiakona. Leta [[1863]] je lektor? Kaptola v Zagrebu. Leta; [[1870]] je bil/postal? častnizagrebški škof(naslovni/pomožni?) Zagrebaškof.
== Kristijanovićeva dela ==
Leta [[1834]] je ustanovil kajkavski koledar ''Danicza zagrebechka'' (kasneje ''Danica zagrebečka''). S tem koledarjem je hotel obnoviti kajkavsko književnost. Prevedel je [[Ezop|Ezopove]] basni in napisal kajkavsko slovnico v [[nemščina|nemščini]]. Škof [[Maksimilijan Vrhovac]] je hotel z Mikloušićem hotel prevesti [[Sveto pismo]] v kajkavščino, vendar je po škofovi smrti ta pogramnačrt je prenehalpropadel. Kristijanović je poskusil nadaljevati Vrhovčev program, da binamen prevedelizdati kajkavsko Biblijo. Bil je v zvezistikih z [[Jernej Kopitar|JernejomJernejem Kopitarjem]], ki ga je spodbujal pri pisanju. Kristijanović se je upreluprl [[ilirizem|ilirizmu]] in zavrnil novo [[srbohrvaščina|srbohrvaščino]].
Vendar sta kajkavski jezik in književnost že sta v [[1850.|1850-ih letih]] umirala inizumirala, srbohrvaščina oziroma štokavščina pa je iztisnilaizpodrinila kajkavščino, zato je Kristijanović se je nehalprenehal pisati.
