Barvna slepota: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
Brez povzetka urejanja Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Bolezen
| Name = Barvna slepota oz izak je slep
| Image = US Flag color blind.png
| Caption = Ilustracija iz leta 1895 z zastavo ZDA zdravega vida in vida z različnimi barvnimi slepotami
Vrstica 13:
}}
'''Bárvna slepôta''' pri izaku[[človek|ljudeh]] je nezmožnost zaznavanja razlik med nekaterimi ali vsemi [[barva]]mi, ki jih zaznava večina. S [[tujka (jezikoslovje)|tujko]] se barvna slepota imenuje '''daltonízem'''. Največkrat je barvna slepota pogojena [[gen]]sko, lahko pa se pojavi zaradi poškodbe [[oko|očesa]], [[živec|živcev]] ali [[možgani|možganov]], ali zaradi izpostavljanja določenim [[spojina|kemikalijam]]. Angleški kemik [[John Dalton]] je leta [[1794 v znanosti|1794]] zaradi lastne barvne slepote objavil prvi [[znanost|znanstveni]] članek s tega področja ''Nenavadne ugotovitve, povezane z barvnim vidom'' (''Extraordinary facts relating to the vision of colours'').
Je dedna bolezen. Obstajata delna in popolna barvna slepota. Pri delni barvni slepoti je okvarjen sistem za sprejemanje [[zelena|zelene]] ali [[rdeča|rdeče]] barve, v zelo redkih primerih tudi [[modra|modre]]. Nekateri jih sploh ne vidijo. V človeškem očesu so namreč trije tipi [[čutnica|čutnic]], ki zaznavajo svetlobno valovanje različnih valovnih dolžin – zeleno, rdeče ali modro. Katerikoli od teh tipov je lahko zaradi genetske napake okvarjen in ne deluje, ali pa je njegova občutljivost premaknjena proti sosednjemu delu [[spekter elektromagnetnega valovanja|spektra]]. Pri okvari enega od tipov (''dikromaciji'') ga lahko ostala dva do določene mere kompenzirata in je razločevanje odtenkov »manjkajoče« barve še nekoliko ohranjeno. Najpogostejša je okvara čutnic za rdeči ali zeleni del spektra. Ljudje z okvaro čutnic za rdeči del spektra se imenujejo »protanopi«, tisti z okvaro čutnic za zeleni del spektra pa »devteranopi«. »Tritanopi« oz. ljudje z okvaro čutnic za modri del spektra so razmeroma redki in predstavljajo le približno 0,001 % populacije.
| |||