Tommaso Campanella: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
file
Vrstica 23:
 
Kot sin revnega čevlarja je s 14-imi leti vstopil v [[dominikanci|dominikanski]] red. V zgodnjem obdobju se je poleg obveznih sholastičnih študij seznanjal s filozofi narave ([[Bernardino Telesio|Telesio]], [[Giambattista della Porta|della Porta]]) in astrologijo. V svojem prvem delu »''Philosophia sensibus demonstrata''«, izdanim 1592, je branil Telesia. Istega leta se je v Padovi srečal z [[Galileo Galilei|Galileom]]. Povzemanje iz mistično-okultnega [[platonizem|platonizma]] renesanse in nasprotovanje avtoriteti [[Aristotel]]a sta ga privedla v konflikt z [[inkvizicija|inkvizicijo]] (prvi pripor leta 1594), ki je obtožbam [[herezija|krivoverstva]] in [[heterodoksija|heterodoksije]] dodala še politične obtožbe spodbujanja proti [[Španija|španski]] nadoblasti v [[Neapelj]]u (drugi pripor 1597). Po krajšem bivanju na prostosti, ki ga je izkoristil za politično delovanje proti španski nadoblasti v domači Kalabriji, ga je inkvizicija po izdaji dveh njegovih privržencev leta 1599 še tretjič priprla, ga obtožila krivoverstva in izdajstva ter v sodnem postopku podvrgla [[tortura|torturi]] in s tem izsilila njegovo priznanje. Obsojen je bil na dosmrtni zapor, v katerem je prebil 27 let, vendar mu je inkvizicija dala možnost intelektualnega ustvarjanja in nadzorovanih obiskov.
[[File:Tommaso Campanella-La Città del Sole-Carabba-1915.png|thumb|Tommaso Campanella, ''La Città del Sole'', Carabba, 1915]]
 
Med bivanjem v zaporu je napisal svoja najpomembnejša dela, med drugimi tudi »''Mesto sonca''«. Inkvizicijski proces proti Galileu ga je spodbudil, da je leta 1616 napisal zanj zagovor<ref>Objavljen 1622</ref>, ki pa ga je Galileo zaradi dvomljivega piščevega položaja raje zavrnil. Končno je leta 1626 novi papež [[papež Urban VIII.|Urban VIII]] posredoval pri španskemu kralju [[Filip IV. Španski|Filipu IV.]] za njegovo izpustitev. Do leta 1634, ko je en od njegovih somišljenikov ponovno spodbujal k uporu proti Špancem, ga je zavaroval papež in ga zaposlil v službi dvornega astrologa. S pomočjo papeža in francoskega ambasadorja je pobegnil v Pariz, kjer ga je v varstvo vzel kardinal [[Kardinal Richelieu|Richelieu]] in mu dodelil dosmrtno pokojnino.