Marko Pohlin: Razlika med redakcijama

Oče mu je bil Janez Jurij Pohlin (r. v [[Kamnik]]u), ki je imel gostilno v Šempetru pri Ljubljani. Pohlin je urejal [[almanah]] [[Pisanice]], napisal je tudi slovnico leta 1768, kjer je pozival rojake, naj se ne sramujejo svojega jezika. Ustvarjal pa je v obdobju [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], v drugi polovici 18. stoletja, v času vladavine [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]].

 

 

Pohlin je bil prepričan, da se krajnski jezik govori le na Kranjskem, saj naj bi se Slovenci, ki so živeli na Štajerskem in Koroškem razlikovali od Kranjcev. Njegovo prepričanje je domnevno temeljilo na dejstvu, da slovenska jezikovna skupnost (kot tudi obseg slovenskega naroda) nista bila opredeljena, saj so bile slovenske dežele razdeljene in med seboj nepovezane. Z nastankom knjižnih središč in objavljanjem knjig z uporabo pokrajinskih narečij pa se je pojavila tudi nevarnost za uničenje skupnega knjižnega jezika kot skupne vezi vseh Slovencev.