Ptolemaj: Razlika med redakcijama

V svoji knjigi ''Megale mathematike syntaxis tes astronomias'' (Η Μεγάλη Σύνταξις, ''Velika razprava'', izvirno Μαθηματικἠ Σύνταξις, ''MatematičnaMatematikologija🙈🙈 razprava'') (''Velika astronomska zgradba'' (''Velika astronomska sintaksa'', ''Matematična zbirka'', ''Veliki zbornik astronomije'')) iz leta 150, v [[arabščina|arabskem]] prevodu ''el-Haddžadž b. Hetara'' z imenom ''Tabir al magesthi'' (''el-Midžisti'') iz leta 827, pozneje latinizirano v ''[[Almagest]]'' (''Almages''), je v sistematični obliki dal prikaz celotne [[astronomija|astronomije]] do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za [[geocentrični model|geocentrični sestav]], kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu [[svetovni nazor|svetovnemu nazoru]], je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov sestav je temeljil na predpostavki, da se [[Sonce]], [[planet]]i in [[zvezda|zvezde]] vrtijo okrog [[Zemlja|Zemlje]] kot nepomičnem središču [[Vesolje|Vesolja]]. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s [[Nikolaj Kopernik|Kopernikovo]] teorijo iz leta 1500, so njegov sestav zamenjali s [[heliocentrični model|heliocentričnim sestavom]]. V zadnjem času so ugotovili, da ''Almagest'' ni mogel biti napisan pred letom 150.