Ptolemaj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznake: emodži mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 13:
=== Astronomija ===
 
V svoji knjigi ''Megale mathematike syntaxis tes astronomias'' (Η Μεγάλη Σύνταξις, ''Velika razprava'', izvirno Μαθηματικἠ Σύνταξις, ''MatematičnaMatematikologija🙈🙈 razprava'') (''Velika astronomska zgradba'' (''Velika astronomska sintaksa'', ''Matematična zbirka'', ''Veliki zbornik astronomije'')) iz leta 150, v [[arabščina|arabskem]] prevodu ''el-Haddžadž b. Hetara'' z imenom ''Tabir al magesthi'' (''el-Midžisti'') iz leta 827, pozneje latinizirano v ''[[Almagest]]'' (''Almages''), je v sistematični obliki dal prikaz celotne [[astronomija|astronomije]] do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za [[geocentrični model|geocentrični sestav]], kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu [[svetovni nazor|svetovnemu nazoru]], je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov sestav je temeljil na predpostavki, da se [[Sonce]], [[planet]]i in [[zvezda|zvezde]] vrtijo okrog [[Zemlja|Zemlje]] kot nepomičnem središču [[Vesolje|Vesolja]]. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s [[Nikolaj Kopernik|Kopernikovo]] teorijo iz leta 1500, so njegov sestav zamenjali s [[heliocentrični model|heliocentričnim sestavom]]. V zadnjem času so ugotovili, da ''Almagest'' ni mogel biti napisan pred letom 150.
 
[[babilonska astronomija|Babilonski astronomi]] so razvili aritmetične postopke za računanje astronomskih pojavov. Grški astronomi so izdelali geometrične modele za računanje nebesnih gibanj. Ptolemaj je trdil, da je razdelal svoj geometrični model iz izbranih astronomskih opazovanj svojih predhodnikov v razponu več kot 800 let, čeprav so astronomi kasneje sumili, da je podatke priredil neodvisno od opazovanj. Ptolemaj je predstavil svoje astronomske modele v priročnih razpredelnicah, s katerimi je bilo moč izračunati lege Sonca, Lune in planetov v prihodnosti ali preteklosti, čas vzhajanja in zahajanja zvezd ter nastop Sončevih in Luninin [[mrk]]ov. Iz njegovih tabel so se kasneje razvile znane arabske tabele [[zidž]]i. V delu ''Vzhajanje nepomičnih zvezd'' (''Phaseis'') je navedel ''parapegmo'', zvezdni [[koledar]] ali [[almanah]], ki je temeljil na pojavitvah ali izginevanjih zvezd v teku tropskega leta.