Cerkev sv. Pankracija, Slovenj Gradec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp infopolje, wd |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 43:
Štajerski zgodovinopisec Muchar omenja cerkev na tem območju leta 1090 kot ''St. Pankratz in Graz''<ref>A. Muchar: Geschichte des Herzogthums Steiermark III, 180</ref>. Leta 1106 se omenja fara s tem imenom, pri čemer smemo po mnenju F. Kosa<ref>F. Kos: Gradivo za zgodovino Slovencev IV, št. 20 in str. XLIX. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW/5bb25aee-a602-4fb3-8c1a-cc5450919bf9/PDF dLib]</ref> misliti na [[Župnija|faro]] sv. Pankracija v Starem trgu oz. na hribu nad njim. Leta 1174 se, ob urejanju spora o [[fevd]]ni pravici med [[opat]]om samostana Belinja pri [[Oglej]]u in savinjskim diakonom Bertoldom, omenja ''ecclesia sancti Pancratii de Graz''.
Od leta 1146 so bili zemljiški gospodje v [[Mislinjska dolina|Mislinjski dolini]] grofje [[Andeški]]. Leta 1180 so dobili naslov vojvode Meranski in tako postali podrejeni neposredno državi oz. cesarju. Njihova slovenjgraška posest je bila tedaj izvzeta iz [[Vojvodina Koroška|vojvodine Koroške]] in se je oblikovala v samostojno pokrajino. Leta 1218 je bil sin meranskega vojvode, [[Bertold,
===Vizitacijska poročila===
[[slika: CerkevSvPankracij74.jpg|thumb|kapelica na križevem potu k cerkvi sv. Pankracija]]▼
Prve zgodovinske listine, ki se zanesljivo nanašajo na današnjo zgradbo, so poročila o [[vizitacija]]h. V zapisniku vizitacije ljubljanskega škofa [[Tomaž Hren|Tomaža Hrena]] z dne 31. julija 1600 piše, da je cerkev na Pankracijevem hribu sredi obzidja starega gradu zelo lepo postavljena, kvadratične oblike, brez prezbiterija, njene oboke opira marmornat steber sredi cerkve. Poročilo o vizitaciji leta 1652 navaja mere stavbe in pove, da ima stavba na vzhodni strani dvoje velikih pokončnih oken, na južni strani pa dve veliki okrogli okni in poleg glavnega vhoda od zahodne strani še ena vrata obrnjena proti jugu; da se je zvonik v samostojno stoječem starem stolpu prav tistega leta porušil skoraj do tal. Vizitacijski zapisnik iz leta 1669 pove, da je zvonik ponovno pozidan. Cerkev, kakršno opisujejo vizitacijska poročila, vidimo tudi na [[Georg Matthäus Vischer|Vischerjevem]] bakrorezu Slovenj Gradca iz leta 1681: na kar prestrmem hribu nad mestom stoji za obzidjem ob prosto stoječem zvoniku kockasta cerkev, pokrita s strmo piramidasto streho in z dvemi pokončnimi okni proti vzhodu. Vizitacije in slika opisujejo torej ladjo današnje cerkve, še brez kasneje dodanega prezbiterija.
==Zgradba cerkve==
[[slika: CerkevSvPankracij01.jpg|thumb|tloris cerkve sv. Pankracija]]▼
Današnjo cerkev sv. Pankracija sestavljajo: samostojno stoječ zvonik, cerkvena zgradba s centralno zasnovano ladjo, prezbiterijem in zakristijo. Na južni strani so cerkvi prizidane svete stopnice kot zaključek križevega pota, ki se začenja pri cerkvi sv. Radegunde v Starem trgu.
Vrstica 64 ⟶ 63:
[[slika: CerkevSvPankracij75.jpg|thumb|cerkvena ladja z juga, pred njo svete stopnice, spodaj zakristija]]
Cerkvena ladja ima obliko velike kocke z zunanjimi merami 14,8 x 14,8 m in skoraj prav tolikšno višino; pokrita je z visoko [[skril]]asto streho. Njena zunanjščina je nerazčlenjena, brez podzidka in brez podstrešnega venca. Vogali stavbe so v spodnjem delu (do približno 7 m) pozidani iz obdelanih kosov debelozrnatega [[marmor]]ja, više zgoraj pa se zidava nadaljuje s [[Klesanec|klesanci]] iz [[peščenjak]]a<ref>Stopar, str. 72</ref> Ladja ima na južni strani dve veliki okrogli okni. Glavnemu vhodu v cerkev na zahodni strani, ki so ga v času [[barok]]a predelali, so ob restavraciji leta 1959 vrnili prvotno podobo. [[Portal]] ima še značilnosti [[Romanika|romanike]] (pravokotno vrezano ostenje), pa tudi elemente prihajajočega [[Gotski slog|gotskega sloga]] (brstični [[kapitel]]i, rahlo zlomljen vrh portala). V [[Timpanon (arhitektura)|timpanonu]] so še vidni ostanki sočasne figuralne poslikave, na ravni prekladi pa je vklesan uokvirjen napis ECCLIA. SCI.PANGRATII.
Vrstica 77:
Pod dekorativno poslikavo oboka iz 17. stoletja so našli ostanke poslikave, ki bi utegnila biti še iz časa nastanka tega izrednega spomenika.
Odprto ostaja vprašanje, na čigavo pobudo in v čigavi organizaciji je stavba nastala. Vemo, da je v času, v katerega je cerkev uvrščena, na slovenjgraškem ozemlju vladal [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejski patriarh]] [[Bertold,
===Prezbiterij in drugi baročni dodatki===
Vrstica 86:
[[slika: CerkevSvPankracij81.jpg|thumb|portal hodnika svetih stopnic]]
▲[[slika: CerkevSvPankracij74.jpg|thumb|kapelica na križevem potu k cerkvi sv. Pankracija]]
Sredi 18. stoletja so (kot zaključek križevega pota) cerkvi na južni strani in nad zakristijo dogradili svete stopnice v pokritem, obokanem hodniku, ki se na vrhu končuje z ovalno [[Kupola|kupolo]]. Vhod v hodnik krasi bogat baročni portal. Freske na stenah med [[Renesansa|renesančno]] oblikovanimi okni hodnika (na levi strani so okna narisana) prikazujejo prizore iz [[pasijon]]a. Na oboku hodnika je na [[Iluzionizem|iluzionistični]] način upodobljena [[Oljska gora]] s križem, v kupoli pa [[alegorija]] vere. [[Freska|Freske]] je okoli leta 1770 naslikal slovenski baročni slikar [[Jožef Anton Lerchinger]].
Vrstica 95 ⟶ 96:
==Viri==
*{{cite book |title= Romanika v Sloveniji : tipologija in morfologija sakralne arhitekture|last= Zadnikar|first=Marijan |authorlink=Marijan Zadnikar |coauthors= |year=1982|publisher= Državna založba Slovenije| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 2129925|page= |pages= 504-515|accessdate=}}
*{{cite book |title= Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem Štajerskem|last= Stopar|first=Ivan |authorlink=Ivan Stopar |coauthors= |year=1977|publisher= Slovenska matica| location= Ljubljana |isbn= |cobiss= 10568705|page= |pages= 67-73|accessdate=}}
*{{cite book |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, 1|last= Zadnikar|first=Marijan |authorlink=Marijan Zadnikar |coauthors= |year=1973-1975|publisher= Mohorjeva družba| location= Celje |isbn= |cobiss= 7990017|page= |pages= 51-54|accessdate=}}
*{{navedi knjigo|title= Srednjeveška arhitektura na Gradu pri Slovenjem Gradcu v luči zgodovine in novih odkritij |last= Zadnikar |first= Marijan |authorlink=Marijan Zadnikar |coauthors= |year=1956|series = Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino||volume= 4/3|publisher=| location= |isbn= |cobiss=|page= |pages=156-169|accessdate=}} [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VL3Z9CD2/a9b1a3c7-5195-484a-a954-e6cf6caa60e9/PDF v dLib.si]
*[http://www.kpm.si/dokumenti/kpmsg-cerkve/13-sv-pankracij.html Koroški pokrajinski muzej: Kulturni spomeniki v Mestni občini Slovenj Gradec: Stari trg pri Slovenj Gradcu – cerkev sv. Pankracija]
| |||