|
'''Interval''' je razdalja med dvema [[ton]]oma oz. med njunima višinama.
V akustičnem smislu lahko intervale delimo v 2 skupini, '''''konsonance''''' in i'''''disonance'''''. Disonančni intervali nosijo napetost in težijo k razvezu v konsonančni interval. ▼Interval vsebuje podatek o '''kvaliteti''' in '''kvantiteti''', na primer: čista kvinta (č5), velika septima (v7), zvečana sekunda (zv2) itd.
* po '''''kvantiteti''''' imenujemo intervale glede na število diatoničnih tonov, katere obsegajo. Imenovanje kvantitete intervalov izhaja iz [[latinščina|latinskih]] števnikov:
**prima (1) - obsega poimensko isti ton, npr. c-c
**sekunda (2) - npr. c-d (interval, pisan navzgor)
**terca (3) - npr. c-e
**kvarta (4) - npr. c-f
**kvinta (5) - npr. c-g
**seksta (6) - npr. c-a
**septima (7) - npr. c-h
**oktava (8) - ponovitev istega tona, vendar 12 [[polton]]ov višje, npr. c-c<sub>1</sub>
**nona (9) ''(sekunda+oktava)''
**decima (10) ''(terca+oktava)''
**undecima (11) ''(kvarta+oktava)''
**duodecima (12) ''(kvinta+oktava)''
**tercdecima (13) ''(seksta+oktava)''
**kvartdecima (14) ''(septima+oktava)''
* po '''''kvaliteti''''' so lahko intervali ''čisti'' (č.), ''mali'' (m.), ''veliki'' (v.), ''zmanjšani'' (zm.) in ''zvečani'' (zv.)
** '''čisti''' intervali so prima, kvarta, kvinta, oktava (in undecima, duodecima,...)
** '''mali''' in '''veliki''' intervali so sekunda, terca, seksta, septima (in nona, decima, tercdecima,...)
** '''zmanjšani''' in '''zvečani''' so lahko vsi intervali z izjemo ''prime'', ki ne more biti zmanjšana
▲V akustičnem smislu lahko intervale delimo v 2 skupini, '''''konsonance''''' in '''''disonance'''''. Disonančni intervali nosijo napetost in težijo k razvezu v konsonančni interval.
* '''''[[konsonanca|konsonančni]]''''' intervali:
Interval '''zv4''' oziroma v [[enharmonija|enharmonskem]] smislu '''zm5''' obsega polovico oktave. V obdobju [[srednji vek|srednjega veka]] in [[renesansa|renesanse]] so ga imenovali »'''diabolus'''« (''hudičev interval'') ali '''tritonus''' (obsega 3 cele tone), predstavljal pa je največjo disonanco. Njegova uporaba je bila v skladu s pravili [[kontrapunkt]]a odločno prepovedana. V [[20. stoletje|20. stoletju]] je to ključni interval [[jazz]]ovske glasbe.
Znotraj ene oktave tvorimo 22 različnih intervalov tako, da se ton ne ponovi (izvzamemo č1 in č8)
Tona, ki sestavljata interval lahko slišimo hkrati, zaporedno navzgor ali zaporedno navzdol.
== Intervali glede na tonske uglasitve ==
| 