Cerkev sv. Jakoba, Kostanjevica na Krki: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp infopolje, wd
Pandrej (pogovor | prispevki)
rezširjeno
Vrstica 75:
}}
'''Cerkev sv. Jakoba''' v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] je [[župnijska cerkev]], posvečena [[sveti Jakob|svetemu Jakobu]].
 
Cerkev sestoji iz pravokotne [[Cerkvena ladja|ladje]] z dvema prizidkoma ob straneh, [[prezbiterij]]a in čokatega [[zvonik]]a z razgibano [[Barok|baročno]] kapo. Zgrajena je bila v 13. stoletju, v času prehoda iz [[Romanika|romanike]] v [[Gotika|gotiko]], in se ponaša z enim naših najlepših romanskih [[portal]]ov.
 
== Zgodovina in opis ==
Cerkev stoji na otoku; na robu nad okljukom reke [[Krka|Krke]], na zahodni strani naselja. Zgrajena je v [[romanika|romanskem]] slogu in prezidana v [[barok|baročnem]]. Ohranjeni so ostanki poslikav in klesani [[portal]]i. Zvonik je čokat in ima baročno kapo.
 
Cerkev stoji na zahodni strani naselja, ki je z vseh strani obdano z rokavoma reke [[Krka|Krke]]. Prvič je omenjena leta 1220 z župnikom Adalbertom.
Zgrajena je bila v sredini 13. stoletja, prezidana pa v zadnji četrtini 14. stoletja, v prvi polovici 15. stoletja in v 17. stoletju.
 
Kot kažejo ostanki zazidanih romanskih oken na podstrešju, je bila cerkev sprva poznoromanska stavba s pravokotno ladjo in z ravno zaključenim kvadratnim prezbiterijem. V baroku so lesen strop v ladji, ki je bil prej raven, nadomestili z zidanimi [[obok]]i. Ker so bile srednjeveške stene prešibke, so oboke naslonili na dozidane notranje [[opornik]]e. Prezbiterij, ki je bil poprej gotski (kar se na podstrešju še dobro vidi), so zgoraj odrezali in ga na novo baročno obokali. Ohranila se je slavoločna stena z polstebrom na levi strani, ki ima kapitel s podobno rastlinsko motiviko kot stebri na portalih.
 
Glavni vhod v cerkev krasi bogat [[Portal#Romanika|romanski portal]] lombardskega tipa. Na vsaki strani ima po šest vitkih stebričev s podstavki in [[kapitel]]i, ki se stopničasto umikajo v ostenje in se zgoraj zaključujejo s polkrožnimi [[Lok (arhitektura)|loki]]. Kapiteli so okrašeni s stiliziranimi listi, ki se na vrhu iz brstov še niso prav razvili in simbolizirajo prebujanje v življenje. V luneti so še ohranjeni ostanki nekdanje slikarije.
 
Enako je zasnovan stranski portal na južni steni, samo da ima le dva para stebrov. Njegov zgornji del je ves poslikan, v luneti pa je dobro ohranjena [[freska]] trpečega [[Kristus]]a, ki stoji do pasu v sarkofagu (tipa ''imago pietatis'', delo furlanske ali goriške slikarske delavnice iz druge polovice 15. stoletja). Velika freska ''[[Sveti Krištof|sv. Krištofa]] z angeli in donatorjem'', ki je nekoč krasila južno fasado<ref>Zadnikar, str. 85</ref>, je danes prekrita z ometom. Na južni fasadi sta ohranjeni tudi dve okni v romanskem slogu.
 
Bogastvo portalov cerkve je mogoče razložiti le s tem, da ju je izdelala delavnica, ki je v soseščini istočasno gradila [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki|samostansko cerkev]].
 
Notranjost cerkve je pretežno baročna. Na glavnem oltarju [[Jakob Starejši|sv. Jakoba]] iz leta 1854 so kipi sv. Jakoba, [[Sveti Peter|sv. Petra]], [[Sveti Pavel|sv. Pavla]], [[Sveti Jožef|sv. Jožefa]], [[Sveti Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]], na vrhu pa [[Sveta Trojica|sv. Trojice]]. Stranska oltarja iz sredine 18. stoletja so po razpustu [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|cistercijanskega samostana]] prinesli iz bližnje samostanske cerkve; njuni oltarni sliki sta delo slikarja [[Valentin Metzinger|Valentina Metzingerja]]; levi je oltar [[Anton Padovanski|sv. Antona Padovanskega]] s kipoma [[Sveti Rok|sv. Roka]] in sv. Notburge, desni pa oltar [[Frančišek Ksaverij|sv. Frančiška Ksaverija]] s kipoma [[Sveta Katarina|sv. Katarine]] in nepoznanega svetnika. V severni stranski kapeli z [[Renesansa|renesančno]] arhitekturo je oltar [[Anton Puščavnik|sv. Antona Puščavnika]] s kipi sv. Antona, [[Bernard iz Clairvauxa|sv. Bernarda]], [[Frančišek Asiški|sv. Frančiška Asiškega]], [[Sveti Štefan|sv. Štefana]] in [[Katarina Sienska|sv. Katarine Sienske]]. Oltar je eden zgodnjih primerkov oltarne arhitekture 17. stoletja. [[Križev pot]], upodobljen na pobarvanih mavčnih [[relief]]ih, je iz leta 1910.
 
<gallery>
Slika: Kostanjevica na Krki - cerkev sv. Jakoba (glavni vhod).jpg|<small>glavni portal
Slika: CerkevSvJakobKostanjevicaNaKrki02.jpg|kapiteli z brstičnim okrasjem na glavnem portalu
Slika: Kostanjevica na Krki - cerkev sv. Jakoba (stranski vhod).jpg|južni vhodni portal
Slika: Kostanjevica na Krki - cerkev sv. Jakoba (luneta nad stranskim vhodom).jpg|podoba Jezusa Trpina v luneti nad stranskim vhodom
Slika: CerkevSvJakobKostanjevicaNaKrki05.jpg |notranjost cerkve z glavnim oltarjem
Slika: CerkevSvJakobKostanjevicaNaKrki03.jpg|oltar sv. Antona Padovanskega s sliko Fortunata Berganta
Slika: CerkevSvJakobKostanjevicaNaKrki04.jpg|oltar sv. Frančiška Ksaverija s sliko Fortunata Berganta</small>
</gallery>
 
==Viri==
 
*{{cite book |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, 1|last= Zadnikar|first=Marijan |authorlink= Marijan Zadnikar|coauthors= |year=1973-1975|publisher= Mohorjeva družba| location= Celje |isbn= |cobiss= 7990017|page= |pages= 84-86|accessdate=}}
*{{cite book |title=Enciklopedija Slovenije, zv. 5|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1987-2002 |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn= |cobiss=17411|page=325 |pages= |accessdate=}}
*informacijska tabla v cerkvi
 
 
 
== Sklici in opombe ==