Medvedji otok: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp, slovnica |
|||
Vrstica 22:
}}
'''Medvedji otok''' (norveško: ''Bjørnøya'') je najjužnejši otok [[Spitsbergi|Spitsberšekega otočja]]. Otok se nahaja v zahodnem delu [[Barentsovo morje|Barentsovega morja]] točno na pol poti med [[Severni rt|Severnim rtom]] in [[Spitsbergi (otok)|Spitsbergi]]. Po uradnih podatkih sta otok prva odkrila nizozemska raziskovalca [[Willem Barents]] in Jacob van Heemskerk, poimenovala sta ga Medvedji otok, po [[Severni medved|medvedu]] ki je plaval pred obalo otoka. Do leta
== Zgodovina ==
[[Slika:Ile aux ours.jpg|thumb|left|200px|Ostanki kitolovske postaje.]]
Po nekaterih podatkih naj bi otok poznali že [[Vikingi]]. Dokumentirano pa sta ga
Med letoma 1916 in 1925 je privatno podjetje začelo na otoku kopati [[premog]], zaradi težkih razmer se je to izkazalo kot nedonosno zato se je izkopavanje prenehalo. Leta
Leta 2002 je otok skupaj z okoliškimi vodami postal naravni rezervat, ta se je leta
== Geografija in podnebje ==
Vrstica 36:
Medvedji otok leži 235 km južno od Spitsbergov in 397 km od Norveške in spada v najbolj zahodni del Barentsovega morja. Gledano iz zraka ima otok obliko trikotnika, njegovo maksimalna dolžina doseže 20 km, širina pa 15,5 km. Skupna površina otoka znaša 178 km2. Južni del otoka je hribovit, najvišji del otoka je 536 m visok hrib Miseryfjellet, temu pa sledijo še vrhovi: Antarcticfjellet, Fuglefjellet, Hambergfjellet in Alfredfjellet. Severni del otoka je bolj ali manj raven, njegovo površino pa prekrivajo plitva jezera s skupno površino 19 km². Na otoku je tudi večje število potokov, ki se izlivajo v jezera in morje. Obala otoka je strma z visokimi [[klif]]i, peščene obale so redke.
Zaradi [[Zalivski tok|zalivskega toka]] je otoška klima dosti bolj mila kot pri ostalih zemljepisnih širinah. Kljub temu na otoku še vedno vladajo polarne temperature, vendar z nekoliko višjimi zimskimi temperaturami. Najhladnejši mesec je januar, takrat temperatura v povprečju doseže -8,1 °C. Najtoplejša meseca pa sta julij in avgust, v tistem obdobju temperatura v povprečju doseže 4,4 °C. Temperature se skozi posamezne letne čase zelo spreminjajo, zato se zna zgoditi da poleti ta doseže tudi 10 °C. Na leto zapade 371 mm dežja. Otok je večino časa zavit v meglo, ta nastane ko topel zrak iz [[Atlantik]]a pride nad mrzlo vodo okoli otoka. Polarna noč na otoku traja od
== Rastlinstvo in živalstvo ==
[[Slika:Bjoern12.jpg|thumb|right|200px||Ena redkih cvetlic na otoku.]]
Rastlinstvo in živalstvo na otoku je zelo pusto. Med rastlinjem prevladujejo [[mah]]ovi in [[trava]]. Največja žival na otoku je [[arktična lisica]]. Kljub svojemu imenu
Med vodnimi sesalci prevladujejo tjulnji, ki so glavni plen polarnih medvedov. Včasih je otok slovel po nepregledni množici mrožev, danes te živali le še rdkokdaj zaidejo na otok. V vodah okoli otoka je polno kitov, ki so bili še nekaj desetletij nazaj tik pred izumrtjem. Otok slovi po izjemni ptičji populaciji. Od vseh vrst, ki otok obiščejo skozi leto, tam stalno prebivata le arktični vrabec in arktična belka. V sladkovodnih jezerih na otoku pa je možno najti tudi
== Zunanje povezave ==
|