Polarna lisica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
Članek je bil do sedaj škrbina. Razširila sem opis ter dodala naslove: zgradba telesa, prehranjevanje, razmnoževanje ter ogroženost. |
||
Vrstica 17:
| binomial_authority = ([[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], [[1758]])
}}
'''Polarna lisíca''' ali pesec ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Alopex lagopus''''' ali '''''Vulpes lagopus''''') je majhna [[lisica]], ki živi v hladnih [[Arktika|arktičnih]] območjih [[
== Zgradba telesa ==
Povprečna dolžina samca polarne lisice je 46-68 cm, samic pa 41-55 cm. Na nekaterih območjih ni razlike v velikosti med samci in samicami. Povprečna višina je 25-30 cm, povprečna dolžina repa pa 30 cm. Samci tehtajo 3,2 -9,4 kg, samice pa 1,4-3,2 kg. Oblika telesa polarne lisice je predvsem okrogla, saj tako preprečuje uhajanje telesne temperature. Pokrite so z debelim toplim kožuhom, ki je pozimi snežno bele barve, poleti pa rjavo-sive.
== Prehranjevanje ==
Najbolj pogost vir prehrane polarnih lisic so lemingi, arktični glodavci. Kjer lemingov ni, kot na nekaterih območjih [[Kanada|Kanade]], pa se prehranjujejo predvsem s pticami selivkami, na [[Islandija|Islandiji]] z ribami. Zaradi ekstremnih razmer so polarne lisice vsejede živali, zato na njihovem jedilniku najdemo tudi jagodičevje, jajca, morsko travo in mrhovino, ki jo za seboj pustijo večji plenilci, kot so [[Severni medved|polarni medvedi]] in [[Volk|volkovi.]] V ekstremnih razmerah se prehranjujejo tudi z iztrebki. Ob pomanjkanju hrane si polarne lisice delajo zalogo in skladiščijo lastno maščobo. Na začetku zime imajo polarne lisice 14740 kJ shranjene energije samo iz maščob. Povprečna lisica na dan potrebuje približno 471 kJ za preživetje. Ker so spretne kradljivke ptičjih jajc, si z njimi delajo zalogo za čez zimo. Na uro lahko ukradejo 2,7 - 7,3 gosjih jajc, s katerimi se prehranjujejo celo zimo, saj so izotopne raziskave pokazale, da se energijska vrednost jajc v 60 dneh zniža le za 11 %.
== Razmnoževanje ==
Polarne lisice se parijo spomladi. Breje so približno 52 dni, v enem leglu je lahko tudi do 25 mladičev, vendar je vse odvisno od količine hrane. V ekstremnih razmerah se polarne lisice ne razmnožujejo. Z mladiči živijo v podzemnih brlogih, velikih tudi do 1000 m2, ki služijo več generacijam. Najraje zbirajo brloge, ki imajo več vhodov in tunelov v primeru napada plenilcev. Kvaliteta brloga je lisicam bolj pomembna kot bližina hrane. Polarne lisice živijo v monogamnih skupnostih, kjer oba starša skrbita za mladiče, ki po 3-4 tednih prvič zapustijo brlog.
== Ogroženost ==
Stanje ohranjenosti vrste je načeloma dobro, saj naj bi po ocenah strokovnjakov v divjini živelo več sto tisoč polarnih lisic. Svetovna populacija polarnih lisic ni ogrožena, ogroženi sta dve subpopulaciji. Težave se pojavljajo v [[Skandinavija|Skandinaviji]], kjer so polarne lisice sicer zaščitene pred lovom, vendar na [[Norveška|Norveškem]], [[Finska|Finskem]] in [[Švedska|Švedskem]] skupaj živi zgolj 200 odraslih lisic. Prav tako število polarnih lisic vpada sorazmerno z vpadom njihovega plena. Zaradi podnebnih sprememb so bile polarne lisice primorane migrirati v toplejše kraje, kjer, zaradi majhnega števila volkov, dominirajo [[Navadna lisica|navadne lisice]]. Največji vpliv na drastičen vpad populacije je imela prodaja krzna. Na začetku 20. stoletja so cene krzna narasle in lov na polarne lisice je postal popolnoma nenadzorovan. Posledica lova leta 1997 je privedla do zgolj 60 odraslih lisic na Švedskem, 11 odraslih lisic na Finskem in približno 50 lisic na Norveškem. Stanje po skoraj 90. letih ostaja enako.
<br />
{{Zbirka|Alopex lagopus|Polarna lisica}}
| |||