Sečoveljske soline: Razlika med redakcijama

Čeprav nekateri domnevajo, da so v Istri že času [[Rimljani|Rimljanov]] pridelovali sol, Sečoveljske soline v današnji obliki izvirajo iz [[Karel Veliki|karolinške dobe]], zagotovo so bile obravnavane na [[Rižanski zbor|Rižanskem zboru]] leta 804. Prvič so bile izrecno pisno omenjene v Piranskem statutu iz leta 1274, <ref>{{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009|title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik |publisher= Arsvideo, Koper|isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=115}}</ref>, v katerem so bili določeni pogoji pridelave soli, prodaje soli in celo prodajne cene.

Sol se pridobiva z zgoščevanjem morske vode na 4ih oz. 6ih stopnjah. Zadnja stopnja izparevanja poteka na kristalizacijskih bazenih (kavedinih), kjer voda doseže nasičenost in se prične [[kristal|kristalizacija]]. [[Morska voda]] je speljana po kanalih "''Lidih"'' s pomočjo prostega pada, kar omogoča izrazita bibavica severnega jadranaJadrana, do "''Morarov''", večjih izparilnih bazenov v kristalizacijske bazene, ali pa ji pomagajo [[črpalka|črpalke]]. Na "''Fontaniggiah" Južnem delu solin,'' so vodo dvigovale [[solinska vetrna črpalka|črpalke na veter]] - "''pompe- vele"''. Na Leri, to je severni del solin, posodobljen v 20. stoletju na katerem se danes še prideluje sol, pa so [[Avstro-Ogrska|Avstrijci]] pred približno sto leti uvedli moderniziran postopek z uporabo dizelskih črpalk, ki so bile kasneje nadomeščene z električnimi. Ta postopek se bistveno razlikuje predvsem v delitvi dela, ki temelji na tovarniškem modelu z delitvijo nalog v postopku na različne specializirane poklice: vodarje, mizarje, pobiralce, itd.

Ko v kristalizacijskih bazenčkih gostota vode doseže nasičenoatnasičenost, se v vodi prične kristalizacija "NaCl" ali kuhinjske soli. [[Sol]] so nato solinarji z lesenim polnimi grabljami, ki se imenuje "gavero", spretno pograbijo na kupčke ne da bi poškodovali podlago in pustijo, da se iz sol odcedi odvečna voda. Ko je sol dovolj suha, jo s pomočjo lewenihlesenih vozičkov (kareli) ali samokolnic (karjole) spravijo na skladiščno ploščad ali "pjacal". MmedMed pobiranjem soli mora solinar hoditi po kavedinu s "taperini" leseni natikači, ki preprečujejo udiranje v blatno podlago in poškodbe "petole".

Po končanem delu morajo solinarji oprati svoje solinarsko orodje in vozičke, za kar uporabljajo vrč na dolgem ročaju (botasso) za zajemanju [[voda|vode]] iz kanala za odpadne vode ali (fosada).

Prebivalci [[Piran]]a <ref>{{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009|title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik |publisher= Arsvideo, Koper|isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=115}}</ref>, so solinarsko sezono nekdaj začeli z množičnim odhodom družin v soline na praznik [[sveti Jurij|sv. Jurija]] 23. aprila. Sezona se je končala na god [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]], to je 24. avgusta. Takrat so se po sveti maši v zahvalo za letino vrnili na svoje domove. Tudi prebivalci okoliških vasi so v soline hodili pobirat (levat) sol, saj je bilo pridobivanje soli pogosto edini stalnejši vir dohodkov, proizvodnja soli pa je bila včasih gospodarsko zelo pomembna. Poleg konzerviranja živil je njena uporaba v industriji bila zelo obsežna. V [[Piran]]u in [[Sečovlje|Sečovljah]] se dandanes odvija vsakoletni solinarski praznik med aprilom in avgustom.

Tradicionalni način pridobivanja [[sol|soli]] v starih solinah (danes vidno le v opuščenih Fontaniggiah) je bil pogojen s stalno prisotnostjo solinarja na "štabilu" (Manjši enoti - zaprt sistem obrtniške proizvodnje soli z lastnim skladuščemskladiščem) Na takem polju je solinar bival s celotne družino dokler je trajala kristalizacija predvsem v poletneihpoletnih mesecih. Stanovanja so bila nad skladiščem soli - solinarske hiše. Do 20.stoletja je bilo takih hiš v sečovljahSečovljah približno 400. Danes je vidnih le nekaj ruševin od 175 -ih hiš južnega dela. Hiše so grajwnegrajene iz plavega ali belega kamna iz lokalnega nekdanjega kamnoloma v Kanegri. Gradnja solinarskih hiš je bila nezahtevna, hkrati pa strogo namensko urejena, bodisi v razvrstitvi prostorov, bodisi v namembnosti posameznih detajlov. Pri gradnji je bilo pomembno, da so vzpostavili dobro komunikacijo v smeri polje – hišapolje–hiša ter glavnim[[dovodni]]<nowiki/>m dovodnim kanalom morske vode. Ta pot je služila za [[transport]] iz polja v skladišče, ki se je nahajalo v pritličju solinarske hiše, od tam pa v glavna občinska skladišča.

Solinarji pri svojem delu še vedno uporabljajo stara tradicionalna znanja in orodja. Preden se začne sezona za pridelave [[sol|soli]], imajo solinarji veliko dela s pripravo in ureditvijo kristalizacijskih bazenov, ki jih morajo urediti in očistiti. Poleg tega je potrebno obnoviti in očistiti vse dovodne kanale in obnoviti nasipe. Solinarji v kristalizacijskih bazenih gojijo ''petolo''. To je plast [[sediment|biosediment]]a, nekaj mm debela plast [[alge|alg]], [[sadra|ki se nato s kristalizacijo postopno prekrije s sadro]] in [[mineral|minerali]], tako sluzaste alge postanejo hrapave in čvrste, kot skorja in biološki filter preprečujejo prehajanje neželenih [[ion]]ov in sedimentov iz morskega blata v kristale soli. Postopek pridelave soli na petoli so v Istri uvedli po postopku izumljenem na [[Pag|Pagu]], v 14. stoletju, ki se je razširil po severnem Jadranu. Danes je tak postopek redkost, uporablja se le še v Sečoveljskih in [[Strunjanske soline|Strunjanskih solinah]], podobnega so uporabljali v nekaterih [[Španija|španskih]] solinah, vendar so ga opustili. Delo v solinah se začne že v začetku marca, ko solinarji obnovijo podlago za ''petolo po'' zimskem sušenju in utrjevanju substrata petole. Vsakoletna obnova in utrjevanje vseh blatnih jezov in poti je zaradi zimskih padavin in splošne erozije nujna, saj bi v nasprotnem primeru v nekaj letih soline propadle. Do 80ih let prejšnjwgabstoletjaprejšnjega stoletja je na solnih poljih na Leri (severnem delu) bilo zaaposlenihzaposlenih več kot 60 solinarjev. Zadnjih nekaj 10 letjihletih pa je solinarjev vedno manj s tem pa je povezana izguba nematerialjenematerialne kulturne dediščine povezane s to obrtjo.