Redakcija: 08:32, 19. julij 2019 uredi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.834 urejanj Nova stran z vsebino: '''Obrenovići''' (srbsko Обрeновићи, Obrenovići) so bili srbska dinastija, ki je v vladala v Srbiji od leta 1815 do 1842 in po...		Redakcija: 08:39, 19. julij 2019 uredi razveljavi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.834 urejanj infopolje Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{Royal house \| surname = Obrenovići \| type = <!-- Royal house, noble house, etc. --> \| native_name = Обреновићи \| native_name_lang = sr \| other_name = \| coat of arms = [[Slika:Coat of Arms of the Obrenovic Royal Family.png\|200px]] \| country = {{flagicon image\|State_Flag_of_Serbia_(1882-1918).svg}} [[Kraljevina Srbija\|Srbija]] \| parent house = \| titles = * Knez Srbije (1815–1842; 1858–1882) * Kralj Srbije (1882–1903) \| founder = [[Miloš Obrenović]] \| final ruler = [[Aleksander I. Obrenović]] \| current successor= Predrag Jakovljevic de Obrenovic \| founding year = 23. april 1815 \| deposition = 11. junij 1903 \| ethnicity = [[Serbi\|srbska]] \| cadet branches = }} '''Obrenovići''' ([[Srbščina\|srbsko]] Обрeновићи, Obrenovići) so bili [[Srbi\|srbska]] dinastija, ki je v vladala v [[Srbija\|Srbiji]] od leta 1815 do 1842 in ponovno od leta 1858 do 1903. Na oblast so prišli med [[Prva srbska vstaja\|prvo srbsko vstajo]] (1815-1817) proti [[Osmansko cesarstvo\|Osmanskemu cesarstvu]], ki jo je vodil [[Miloš Obrenović]]. Srbija je po vstaji leta 1817 postala [[Kneževina Srbija]]. Obrenovići so bili tradicionalni zavezniki [[Avstro-Ogrska\|Avstro-Ogrske]] in nasprotniki dinastije [[Karađorđevići\|Karađorđević]], ki jo je podpirala [[Rusko carstvo\|Rusija]]. Vladavina dinastije Obrenović se je končala v vojaškem državnem udaru, ki ga je ~~vodila~~organizirala [[Črna roka (Srbija)\|Črna roka]].<ref>Dragutin Dimitrijevic. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 8. septembra 2016.</ref> Vojska je napadla kraljevo palačo in umorila kralja [[Aleksander I. Obrenović\|Aleksandra I.]], ki ni imel naslednika.<ref>''Alexander''. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 8. septembra 2016.</ref><ref>Thomas M. Poulsen, John R. Lampe, John B. Allcock. ''Serbia''. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 8. septembra 2016.</ref> Narodna skupščina Srbije je na izpraznjeni prestol povabila [[Peter I. Karađorđević\|Petra Karađorđevića]].<ref> Thomas M. Poulsen, John R. Lampe, John B. Allcock. ''Serbia''. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 8. septembra 2016.</ref> Po razpadu Jugoslavije leta 1991 se je nekaj potomcev Jakoba Obrenovića, polbrata Miloša Obrenovića, razglasilo za naslednike vladarske hiše Obrenović in izvolilo svojega kandidata za kralja Srbije. Za razliko od drugih balkanskih držav, kot so [[Grčija]], [[Bolgarija]] in [[Romunija]], Srbija prestola ni ponudila članu kakšne obstoječe evropske, večinoma nemške, kraljeve družine. Obrenovići so bili, tako kot njihovi rivali Karađorđevići, avtohtona srbska družina.

Obrenovići: Razlika med redakcijama