Ernest Amadej Attems: razlika med redakcijama

odstranjenih 9 zlogov ,  pred 2 letoma
pravopis
(pravopis)
}}
 
'''Ernest Amadej Attems''', * 21. december 1694, [[Gradec]], † 05. december 1757, [[Dunaj]], je bil sedemnajsti [[Ljubljana|ljubljanski]] [[škof]] in državni knez.
 
== Izvor in kariera ==
[[Slika:Goricane Manor - Slovenia.JPG|thumb|Rezidenca ljubljanskih škofov v Goričanah]]
 
Ernest Amadej Tomaž, državni knez [[Attemsi|Attems]], baron svetokriški je bil peti od sedmih otrok iz prvega zakona grofa Ignacija Marije Attemsa (1652-1732) z grofico Marijo Regino Wurmbrand-Stuppach (1659-1715). 4. junija 1708 je prejel kanonikat v Pasavu, nato študiral na jezuitskem kolegiju v Gradcu in na Dunaju, kasneje pa na [[Collegium Germanicum]] v Rimu, kjer je bil leta 1715 promoviran za doktorja teologije in filozofije. Temu je sledila promocija za doktorja prava na na [[Univerza La Sapienza|Univerzi La Sapienza]]. 17. decembra 1724 je bil posvečen za duhovnika. Leta 1730 je prejel drugi kanonikat v Salzburgu, kjer je 25. decembra prisegel.
 
 
Leta 1733 je bil imenovan za pasavskega generalnega vikarja za območje Ennsa in za uradnika v pasavskem konsistoriju na Dunaju in 2. decembra 1735 za pasavskega pomožnega škofa. 15. januarja 1736 ga je dunajski knezo-nadškof [[Sigismund von Kollonitz]] posvetil za titularnega škofa v Dragobitiji. 6. oktobra 1742 ga je cesarica [[Marija Terezija]] imenovala za knezo-škofa v [[Ljubljana|Ljubljani]], papeška potrditev pa je prišla 17. decembra z dovoljenjem za vzdrževanje dveh kanoničnih zadolžitev.
Kmalu po ustoličenju 27. marca 1743 je škof Attems začel z vizitacijo svoje škofije, pri čemer je obiskal tudi težko dostopne župnije, v katere še ni noben škof prej stopil. Poznejše vizitacije je prepustil svojim generalnim vikarjem in imel redne škofijske sinode v Ljubljani ali v Gornjem Gradu.
 
Čeprav je sam govoril le slabo slovensko, je poskrbel, da so se pridige in verski pouk opravljala v v domačem slovenskem jeziku. Razširil je škofijsko poletno rezidenco v Goričanah in leta 1742 v Ljubljani posvetil baročno triladijsko cerkev. Drugo škofovsko rezidenc je zgradil v Gornjem gradu in leta 1752 zamenjal staro župnijsko cerkev s podporo kranjskih deželnih stanov z monumentalno katedralo.
 
Čeprav je sam govoril le slabo slovensko, je poskrbel, da so se pridige in verski pouk opravljala v v domačem slovenskem jeziku. Razširil je škofijsko poletno rezidenco v Goričanah in leta 1742 v Ljubljani posvetil baročno triladijsko cerkev. Drugo škofovsko rezidenc je zgradil v Gornjem gradu in leta 1752 zamenjal staro župnijsko cerkev s podporo kranjskih deželnih stanov z monumentalno katedralo.
Škof grof Attems je nepričakovano umrl 5. decembra 1757 na Dunaju in bil pokopan v cerkvi Sv. Magdalene v Gornjem gradu. Po njegovi smrti je dunajska vlada načrtovala združitev v personalno unijo škofije Ljubljana in Gorica (slednja je nastala leta 1751 po razpadu oglejskega patriarhata), in prenos državnega knezo-škofijskega naslova iz Ljubljane v Gorico. Vendar se je temu uprl tako Rim kot tudi goriški nadškof [[Karel Mihael Attems|Karel Mihael grof Attems]].
 
256.221

urejanj