Gruberjev kanal: Razlika med redakcijama

| originsource1 = Ljubljanica se razcepi na Ljubljanico in Gruberjev prekop v [[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovem]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]

| mouth = v reko [[Ljubljanica|Ljubljanico]] v ljubljanski mestni četrti [[Četrtna skupnost Moste|Moste]]</br />{{koord|46|2|39|N|14|31|8.64|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}}

'''Gruberjev prekop''' je [[Ljubljana|ljubljanski]] vodni [[prekop]], namenjen hitrejšemu odtekanju odvečne vode z enega na drug konec [[Ljubljanica|Ljubljanice]], kjer ima reka večji padec. Ime je dobil po [[jezuit|jezuitu]]u in načrtovalcu [[Gabrijel Gruber|Gabrijelu Gruberju]], ki mu je [[dunaj]]ska vlada zaupala izsuševanje [[Ljubljansko barje|ljubljanskega barja]]. Gruber je načrtoval, da bi del odvečne vode iz pogosto poplavljajoče Ljubljanice speljal okrog [[Ljubljanski grad|Grajskega hriba]]. Prekop, ki je umeščen v ožini med gradom in [[Golovec|Golovcem]], so pričeli graditi leta 1772, dokončan pa je bil do leta 1780 pod vodstvom inženirja podpolkovnika [[Vincenc Struppi|Vincenca Struppija]]. Gruber je moral namreč leta 1777 po 465 metrih izkopanega prekopa Ljubljano zaradi finančnih težav zapustiti skoraj na skrivaj. Vodo v novozgrajeni prekop so prvič spustili 25. novembra 1780. Na vstopu v prekop so postavljene regulacijske zapornice. Prekop je bil leta 1829 poglobljen, ob [[Karlovški most|Karlovškem mostu]] pa je bil postavljen spomenik v obliki prisekane piramide, na kateri stranicah so latinski napisi. Prekop se je izkazal za odlično rešitev, saj je zmanjšal nevarnost vsakoletnih poplav na nizkih predelih [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]].