Wikipedija

Ren: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m Infobox World Heritage Site| internal=yes
m pp infopolje (length_km) AWB
Vrstica 6:
| mouth = [[Severno morje]], [[Hoek van Holland]], [[Nizozemska]] {{koord|46|49|24|N|9|24|27|E|region:DE_type:waterbody|display=inline}}
| basin_countries = [[Švica]], [[Lihtenštajn]], [[Avstrija]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Nizozemska]]
| lengthlength_km = 1233 km
| elevation = Vorderrhein: približno 2600 m <br /> Hinterrhein: približno 2500 m
| discharge = [[Basel]]: 1060 m³/s<br /> [[Strasbourg]]: 1080 m³/s <br /> [[Köln]]: 2090 m³/s <br /> [[Nizozemska]] meja: 2260 m³/s
Vrstica 25:
}}
 
'''Ren''' (latinsko: ''Rhenus'', retoromanščina: ''Rein'', nemško: ''Rhein'', francosko: ''le Rhin'', nizozemsko: ''Rijn'') je evropska [[reka]], ki se začne v [[Švicarski kantoni|švicarskem kantonu]] [[Graubünden]] v jugovzhodnem švicarskih [[Alpe|Alpah]], tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Največje mesto na reki Ren je [[Köln]] v [[Nemčija|Nemčiji]] z 1.060.582 prebivalci (31. december 2015). To je druga najdaljša reka v srednji in zahodni Evropi (za [[Donava|Donavo]]), s približno dolžino 1230 &nbsp;km, s povprečnim pretokom okoli 2900 m3 / s.
 
Ren in Donava sta oblikovali najbolj severne celinske meje [[Rimski imperij|rimskega imperija]] in že od tistih dni je Ren pomembna in plovna vodna pot za opravljanje trgovine in prevoz blaga globoko v notranjost. Številni gradovi in utrdbe ob Renu pričajo o njegovem pomenu kot transportni poti v [[Sveto rimsko cesarstvo| Svetem rimskem cesarstvu]]. V moderni dobi je postal simbol nemškega nacionalizma.
 
== Ime ==
Različice imena Ren v modernih jezikih vse izhajajo iz galskega imena ''Rēnos'', ki je bilo prevzeto v rimski geografiji (1. stoletje pred našim štetjem) iz grške Ῥῆνος (''Rhēnos''), latinske ''Rhenus''. Zapis z ''Rh-'' v angleškem ''Rhine'', kot tudi v nemškem ''Rhein'' in francoskem ''Rhin'' je zaradi vpliva grškega pravopisa, medtem ko je izgovorjava ''-i-'' posledica proto-germanskega sprejetja galskega imena kot ''*Rīnaz'' preko starofFrankovskega ''Rin'', [3] staro visoko nemške ''Rīn'', zgodnje srednje nizozemščine (c. 1200) ''Rijn'' (takrat tudi napisane ''Ryn'' ali ''Rin''). [4] Dvoglasnik v sodobni nemški ''Rhein'' (tudi sprejet v retoromanščini ''Rein'' – v pomenu 'dež') je srednje nemški razvoj novoveškega obdobja, ime v alemanščini ''Rī(n) '' obdrži starejši vokalizem, kot ripuarijsko narečje ''Rhing'', medtem ko je pfalško ''Rhei'', ''Rhoi''.
 
Galsko ime ''Rēnos'' (Proto-keltsko ali pre-keltsko *''Reinos'') spada v skupino rečnih imen, zgrajenih iz PIE korena *''rei-'' za "premakniti, pretok, teči", ki se nahajajo tudi v drugih imenih, kot je Reno v Italiji.
 
Slovnični spol keltskega imena (kot tudi njegove grške in latinske prilagoditve) je moški in ime je še vedno moško v nemščini, nizozemščini in francoščini.
Vrstica 38:
== Geografija ==
[[File:Rhein-Karte2.png|thumb|Odseki in večjih pritoki reke Ren]]
Dolžina Rena se običajno meri v "Renskih kilometrih" (''Rheinkilometer''), uvedenih leta 1939, ki potekajo od [[Stari renski most (Konstanca)|Starega renskega mostu]] pri [[Konstanca|Konstanci]] (0 &nbsp;km) do Hoek van Holland (1036,20 &nbsp;km). Dolžina reke je bistveno skrajšana od prvotnega naravnega toka zaradi številnih regulacijskih projektov, zaključenih v 19. in 20. stoletju. "Skupno dolžino Rena", z vključitvijo [[Bodensko jezero|Bodenskega jezera]] in alpskega dela reke je težje objektivno izmeriti; navedena je kot 1.232 kilometrov po nizozemskem Rijkswaterstaat v letu 2010.
 
Njen tok je običajno razdeljen na naslednji način:
Vrstica 46:
|-
| 76&nbsp;km od Vorderrheina (vključno Rein da Medel)|| Različni izviri in povirje tvorijo reke Vorderrhein in Hinterrhein v [[Graubünden|Graubündnu]], [[Švica]] || 114&nbsp;m<sup>3</sup>/s<ref>sum of Vorderrhein and Hinterrhein discharges according to ''Hydrologischer Atlas der Schweiz'', 2002, Tab. 5.4 "Natürliche Abflüsse 1961-1980".</ref>
|| 584&nbsp;m || Aua Russein, Schmuèr<ref>Federal Office for the Environment FOEN [https://s.geo.admin.ch/69348abdd3, Vorderrhein http://www.gewiss.ch, Maps of Switzerland - Swiss Confederation - GEWISS, online map, nemščina, 2014, Berne, Switzerland, Swiss Federal Office of Topography swisstopo, via http://map.geo.admin.ch], Gewässernetz 1:2 Mio, National Map 1:200 000, 2016-01-04</ref> || Rein da Tuma, Rein da Curnera, Rein da Medel, Rein da Sumvitg (Rein da Vigliuts), Glogn (Valser Rhine), Rabiusa, Hinterrhein (desno: Ragn da Ferrera, Albula/Alvra (levo: Gelgia; right: Landwasser))
|-
| c. 90&nbsp;km || Alpski Ren vzdolž doline Rena (tvori avstrijsko-švicarsko mejo in lihtenštajnsko mejo). || || 400&nbsp;m || Tamina<ref>Federal Office for the Environment FOEN, https://s.geo.admin.ch/6934a65dad, Alpenrhein, http://www.gewiss.ch, Maps of Switzerland - Swiss Confederation - GEWISS, online map, nemščina, 2014, Bern, Switzerland, Swiss Federal Office of Topography swisstopo, via http://map.geo.admin.ch, Gewässernetz 1:2 Mio, National Map 1:2 Mio</ref> || Plessur, Landquart, Ill]]
Vrstica 53:
|-
| c. 150&nbsp;od Konstance do Basla: ''Renski kilometer'' 0–167.|| Visoki Ren od iztoka iz Bodenskega jezera do [[Basel|Basla]], tvori del nemško-švicarske meje || 1.300&nbsp;m<sup>3</sup>/s<ref>poprečno v obdobju 1961–1990: 1.297&nbsp;m<sup>3</sup>/s (M. Spreafico und R. Weingartner, ''Hydrologie der Schweiz: Ausgewählte Aspekte und Resultate'', Berichte des BWG, 2005, citing Schädler and Weingartner, 2002); regular yearly peak at 2.500&nbsp;m<sup>3</sup>/s, izrednih vrhov nad 4000 &nbsp;m<sup>3</sup>/s. Simon Scherrer, Armin Petrascheck, Hanspeter Hode, ''[http://www.scherrer-hydrol.ch/pdf/scherrer/scherrer_etal_wel_2006_extreme_hochwasser_HQ.pdf Extreme Hochwasser des Rheins bei Basel – Herleitung von Szenarien]'' (2006).</ref>
| 246&nbsp;m|| Thur, Töss, Glatt, [[Aare]] (pri sotočju Aare in Rena, Aare prinese 560 m³/s več vode kot Ren s 439 m³/s, tako, da je hidrografsko gledano Ren desni pritok Aare) Ergolz, Birs<ref>Federal Office for the Environment FOEN, https://s.geo.admin.ch/693cf9db17, High Rhine, http://www.gewiss.ch, Maps of Switzerland - Swiss Confederation - GEWISS, online map, nemščina, 2014, Bern, Switzerland, Swiss Federal Office of Topography swisstopo via http://map.geo.admin.ch, Gewässernetz 1:2 Mio, National Map 1:2 Mio</ref> || Wutach
|-
| 362&nbsp;od Basla do Bingena: ''Renski kilometer'' 167–529. || Zgornji Ren od Basla do Bingena tvori planoto Zgornji Ren in spodnjem toku francosko-nemško mejo || || 79&nbsp;m || Ill, Moder, Lauter, Nahe || Wiese, Elz, Kinzig, Rench, Acher, Murg, Alb, Pfinz, [[Neckar]], [[Majna]]
Vrstica 82:
Izvir reke naj bi bil severno od Lai da Tuma (jezero Toma) na Vorderrhein / Rein Anteriur ali Prednji Ren, čeprav je njegov južni pritok Rein da Medel dejansko pred sotočjem s Vorderrheinom v bližini Disentisa.
 
'''Vorderrhein''' ali Sprednji Ren, izvira iz Lai da Tuma (jezera Toma - 2345 m), v bližini [[prelaz Oberalp |prelaza Oberalp]] in teče skozi impresiven kanjon Ruinaulta, ki ga tvorijo največje vidne skale v [[Alpe|Alpah]], [[Flimsov plaz]].
 
'''Hinterrhein / Rein Posteriur''' ali Zadnji Ren izvira iz [[ledenik]]a Paradies, v bližini Rheinwaldhorna. Eden od njegovih pritokov je Reno di Lei, odtok Valle di Lei na italijanskem ozemlju. Po treh glavnih dolinah, ločenih z dvema [[kanjon]]oma, Roflaschlucht in [[Via Mala]], doseže Reichenau. Njegovi izviri se nahajajo v Adula Alpah (Rheinwaldhorn, Rheinquellhorn in Güferhorn).
Vrstica 88:
[[Image:HINTERH.jpg|thumb|left|Hinterrhein jugozahodno od Splügena]]
Avers Ren se pridruži z juga. Eno od njegovih povirij je Reno di Lei (se steka v Lago di Lei), ki se delno nahaja v Italiji. V bližini Silsa, se Hinterrheinu pridruži Albula z vzhoda, iz območja prelaza Albula. Albula črpa vodo predvsem iz Landwasserja z Dischmabachom kot največjim tokom izvira, vendar je skoraj tolikšen kot Gelgia, ki prihaja navzdol od prelaza Julier.
[[Image:Rhein Zusammenfluss.jpg|thumb |Sotočje Anterior Rhine levo in Posterior Rhine desno, tvorita Alpine Rhine pri Reichenau v Švici]]
 
=== Dolina Rena ===
[[Image:Rhein bei Balzers - Blick auf Gonzen.JPG|thumb |Ren pri Fläschu, tik preden pride do meje z Lihtenštajnom]]
V bližini Tamins-Reichenau se Prednji in Zadnji Ren združita in tvorita Ren. Reka naredi poseben zavoj proti severu, blizu mesta [[Chur]]. Ta odsek je dolg skoraj 86 &nbsp;km in se spusti z višine 599 m do 396 m. Teče skozi široko ledeniško alpsko dolino, znano kot '''dolina Rena''' (nemško: ''Rheintal''). V bližini [[Sargans]]a je naraven jez, le nekaj metrov visok in preprečuje, da bi se stekal v odprto dolino Seeztal in nato skozi jezero Walen in jezero Zurich v reko Aare. Alpski Ren se začne v najbolj zahodnem delu švicarskega kantona Graubünden, kasneje pa tvori mejo med Švico na zahodu in [[Lihtenštajn]]om in kasneje [[Avstrija|Avstrijo]] proti vzhodu.
 
Posledica človekovega delovanja je, da se izprazni v Bodensko jezero na avstrijskem ozemlju in ne na meji, ki sledi stari naravni strugi.
Vrstica 102:
=== Bodensko jezero ===
{{glavni|Bodensko jezero}}
[[Bodensko jezero]] je sestavljeno iz treh vodnih teles: Obersee ("zgornje jezero"), Untersee ("spodnje jezero") in povezovalni odsek Rena, ki se imenuje Seerhein ("jezero Ren"). Nahaja se v Nemčiji, Švici in Avstriji v bližini Alp. Natančneje, njegova obala leži v nemških deželah [[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]], avstrijski državi [[Vorarlberg]] in švicarskih kantonih [[Thurgau]] in [[Kanton St. Gallen |St. Gallen]]. Ren priteče vanj z juga sledeč švicarsko-avstrijski meji. Se nahaja na približno {{coord|47|39|N|9|19|E|type:waterbody}}
 
=== Visoki Ren ===
[[Image:Karte Hochrhein.png|thumb|300px |Visoki ren]]
[[Image:Rheinfall01.jpg|thumb |Renski slapovi pri Schaffhausenu)]]
Del Rena, ki izhaja iz Bodenskega jezera se imenuje Visoki Ren in teče na splošno proti zahodu, prehaja preko [[Renski slapovi |Renskih slapov]] in se pridruži svojemu velikemu pritoku reki [[Aare]]. Aare več kot podvoji pretok vode Rena in zagotavlja več kot petino pretoka do nizozemske meje. Aare dobi vode izpod 4.274 m visokega vrha Finsteraarhorn, najvišje točke renskega porečja. Ren od Bodenskega jezera dalje v grobem predstavlja nemško-švicarsko mejo z izjemo kantona Schaffhausen in delov kantonov Zürich in Basel-Stadt, dokler se ne obrne proti severu na tako imenovanem Renskem kolenu v Baslu in zapusti Švico.
 
Visoki Ren se začne v Stein am Rhein na zahodnem koncu Spodnjega jezera. Za razliko od Alpskega Rena in Zgornjega Rena, teče sedaj proti zahodu. Pade iz 395 m na 252 m nadmorske višine. Nekateri odseki Visokega Rena med Stein am Rhein in Eglisauom tvorijo mejo med Švico na južnem bregu in Nemčije na severu. Na drugih odsekih je na obeh straneh švicarski. V resnici je večina kantona Schaffhausen na severnem bregu. Med Eglisauom in Baslom, visoki Ren dosledno tvori mejo.
Vrstica 116:
 
=== Zgornji Ren ===
[[Image:Rhein 800.jpg|thumb |Ren (spredja) in kanal Rena (zadaj) blizu Breisacha]]
V središču [[Basel|Basla]], prvem večjem mestu ob toku, ki se nahaja ob ''renskem kolenu''. To je velik ovinek, kjer se smer Rena spremeni od zahodne proti severni. Tu se Visoki Ren konča. Pravno je meja med Visokim in Zgornjim Renom osrednji most v Baslu. Reka zdaj teče proti severu kot Zgornji Ren skozi [[Zgornja dolina Rena|planoto/dolino]] (nemško ''Oberrheinische Tiefebene, Oberrheinisches Tiefland'' ali ''Oberrheingraben'', francosko ''Vallée du Rhin''), ki je dolga približno 300 &nbsp;km in do 40 &nbsp;km široka in jo na levi omejujejo [[Vogezi]] na desni pa [[Schwarzwald]]. Najpomembnejši pritoki na tem področju so Ill pod [[Strasbourg]]om, [[Neckar]] v [[Mannheim]]u in [[Majna]] nasproti [[Mainz]]a. V Mainzu Ren zapusti Zgornjo dolino Rena in teče skozi Mainško kotlino
 
[[Image:Rhein Mainzer Becken stromab von Mainz bei Eltville und Erbach vor Bingen Foto 2008 Wolfgang Pehlemann Wiesbaden IMG 0263.jpg|thumb|Pogled na kotlino okoli Mainza]]
Vrstica 132:
[[File:RheinBeiRüdesheim2008Video.ogv|thumb|Ren iz ladje od Assmannshausena do Rüdesheima (video 2008)]]
 
Med Bingenom in [[Bonn]]om, teče Srednji Ren skozi [[soteska|sotesko]], ki je nastala zaradi [[erozija|erozije]]. Stopnja erozije je enaka dvigu regije, tako da je reka ostala približno na svoji prvotni stopnji, medtem ko so se okoliška zemljišča dvignila. Soteska je zelo globoka, odsek reke pa znan po svojih številnih [[grad]]ovih in vinogradih. Kot [[Zgornja srednja dolina Rena]] je od leta 2002 na Unescovem seznamu svetovne dediščine<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1066 Unesco]</ref> in je znan tudi kot ''Romantični Ren'', z več kot 40 gradovi in utrdbami iz srednjega veka in številnimi ljubkimi podeželskimi vasmi.
 
Do leta 1980 je bila industrija glavni vir onesnaževanja vode. Čeprav so številni obrati in tovarne ob gornjem toku Rena v Švici, je ob Spodnjem Renu večina skoncentrirana v večjih mestih [[Köln]], [[Düsseldorf]] in [[Duisburg]]. Duisburg je med največjimi evropskimi pristanišči na celinskih vodah in deluje kot vozlišče med morskimi pristanišči [[Rotterdam]], [[Antwerpen]] in [[Amsterdam]]. [[Ruhr (reka)|Ruhr]], ki se pridruži Renu v Duisburgu, je danes čista reka, zahvaljujoč kombinaciji strožjih okoljskih kontrol, prehoda iz težke v lahko industrijo in čistilnih ukrepov, kot je pogozdovanje degradiranih območij. Ruhr trenutno zagotavlja regiji pitno vodo. V Ren prispeva 70 m3 / s. Druga reka v porečju Ruhra je predvsem Emscher, ki pa ima še vedno precejšnjo stopnjo onesnaženosti.
Vrstica 152:
 
=== Spodnji Ren ===
[[Image:Düsseldorf, Rhein und historisches Stadtzentrum, Vogelperspektive, 2007.jpg|thumb |Nizek vodostaj pri Düsseldorfu]]
[[Image:Emmerich am Rhein Osten.jpg|thumb |Spodnji Ren pri Emmerichu ob Renu]]
V Bonnu, kjer se v Ren izliva Sieg, Ren vstopi v Severno nemško nižavlje in se spremeni v Spodnji Ren. Spodnji Ren pade iz nadmorske višine 50 m do 12 m. Glavni pritoki na tem odseku sta Ruhr in Lippe. Tako kot Zgornji Ren, je imel do izgradnje regulirane struge tudi Spodnji Ren [[meander|meandre]]. Ker so nasipi nekoliko oddaljena od reke, ob visokih vodah ima reka več prostora za razlitje.
 
Spodnji Ren teče skozi deželo [[Severno Porenje-Vestfalija]]. Njegovi bregovi so močno naseljeni in industrializirani, zlasti aglomeracije Köln, Düsseldorf in Ruhr. Tu Ren teče skozi največjega somestja v Nemčiji, regijo Ren-Ruhr. Eno najpomembnejših mest v tej regiji, je [[Duisburg]] z največjim rečnim pristaniščem v Evropi (Duisport). Regija dolvodno od Duisburga je bolj kmetijska. V Weselu, 30 &nbsp;km dolvodno od Duisburga, se nahaja na zahodnem koncu druge ladijske poti vzhod-zahod, [[prekop|kanal]] Wesel-Datteln, ki poteka vzporedno z reko Lippe. Med Emmerichom in Clevesom prečka reko najdaljši viseči most v Nemčiji, 400 m dolg most Emmerich (nemško ''Rheinbrücke Emmerich''). V bližini Krefelda, reka prečka Uerdingen linijo, ki ločuje območja, na katerih so govorili doljno in visoko nemščino.
 
=== Delta ===
[[Image:Maas Delta1.jpg|thumb|Srednji in severni del delte Ren-Meuse]]
[[Image:Abbinden der Maas von der Waal 1904 aus Hochwasserschutzgründen.gif|thumb |Spreminjanje delte Meuse leta 1904: svetlo modra – stari tok, temno morda – današnji tok]]
[[File:Map of the annual average discharge of Rhine and Maas 2000-2011 (EN).png|thumb|Del voda Rena in Meuse v različnih krakih delte]]
[[Image:Rhine at Wagenigen.jpg|thumb|Ren blizu Wageningena]]
Vrstica 182:
 
=== Kanali (prekopi) ===
* [[Kanal Ren-Majna-Donava]] (nemško: ''Rhein-Main-Donau-Kanal'') - na Bavarskem v Nemčiji, povezuje Majno in Donavo preko Evropske, teče od [[Bamberg]]a preko [[Nürnberg]]a do Kelheima. Kanal povezuje [[Severno morje]] in [[Atlantski ocean]] s [[Črno morje|Črnim morjwm]] in zagotavlja plovno arterijo med delto Rena (v Rotterdamu na Nizozemskem) in delto Donave v jugovzhodni [[Romunija|Romuniji]] in na jugozahodu [[Ukrajina|Ukrajine]]. Sedanji kanal je bil končan leta 1992 in je 171 &nbsp;km dolg;
* Grand Canal d'Alsace - (francosko: ''Grand Canal d'Alsace'', nemško: ''Rheinseitenkanal'') je kanal v vzhodni Franciji, usmerjen v reko Zgornji Ren;
* Kanal Ren-Herne - je 45,6-kilometra dolg kanal v Porurju, Severno Porenje-Vestfalija, Nemčija, s petimi zapornicami; tudi povezava z Dortmund-Ems prekopom na celini;
Vrstica 194:
Ren teče od Alp do bazena Severnega morja. [[Geografija]] in [[geologija]] njegovega današnjega porečja se je spreminjala in se je začela v [[Alpidska orogeneza|alpidski orogenezi]].
 
V južni Evropi se je razvoj začel v [[trias]]u v času [[mezozoik]]a, z odprtjem [[Ocean Tetis|oceana Tetiss]], med evrazijsko in afriško [[Tektonika plošč |tektonsko ploščo]], med okoli 240 in 220 MPS (milijoni let pred sedanjostjo). Sedanje [[Sredozemsko morje]] spusti s tem nekoliko več vode ocenana Tetis. V približno 180 MPS, v [[Jura|jurskem]] obdobju, dve plošči obrneta smer in začneta stiskanje tal Tetisa, zaradi česar pride do subdukcije (podrivanja) pod evrazijsko ploščo in dviganja roba v alpidski orogenezi v [[oligocen]]u in [[miocen]]u. Več mikro plošč je bilo ujetih v stiskanje in vrtenje ali pa so bile potisnjene vstran in tako ustvarjale posamezne značilnosti sredozemske geografije: iberska je dvignila [[Pireneji|Pireneje]], italijanska [[Alpe]] in [[Anatolija|Anatolijo]], ki se gibljejo na zahod, gore Grčije in otoke. Stiskanje in orogeneza se danes nadaljuje, kot je razvidno iz vsakoletnega majhnega dviga gora in aktivnih vulkanov.
 
V severni Evropi je severnomorska kotlina nastala v času triasa in jure in se preoblikovala ko je sediment zasipal kotlino. Med območjem alpske orogeneze in pogrezanjem bazena Severnega morja, so ostala višavja, ki izhajajo iz zgodnejše orogeneze ([[Variskična orogeneza]]), kot so [[Ardeni]], Eifel in [[Vogezi]].
Vrstica 201:
 
=== Nastanek toka ===
Razvodnica Rena sega v Alpe danes, vendar tako ni od nekdaj. <ref name="Ber">Berendsen and Stouthamer (2001)</ref> V obdobju miocen je bila razvodnica Rena bolj južno, samo do Eifela in Westerwalda, okoli 450 &nbsp;km severno od Alp. Ren je imel kot pritok Sieg, vendar še ne Mozele. Severne Alpe je odmakala Donava.
 
S spreminjanjem toka je Ren razširil razvodje proti jugu. V obdobju [[pliocen]]a je Ren zajel tok do Vogezov, vključno Mozelo, Majno in Neckar. Vode iz severnih Alp so še vedno odtekale v Rono. V zgodnjem obdobju [[pleistocen]]a je Ren zajel večino svojega današnjega alpskega povodja od Rhône, vključno reko Aare. Od takrat Ren je dodal vode nad Bodenskim jezerom (Vorderrhein, Hinterrhein, Alpenrhein; preusmerjene od Rône), zgornji tok reke Majne, onkraj Schweinfurta in Vogezov in ujel Meuse v svoje porečje.
Vrstica 211:
 
=== Konec zadnje poledenitve ===
Ko se je severozahodna Evropa počasi začela ogrevati od leta 22.000 dalje, so se zamrznjeno podtalje in alpski ledeniki začeli topiti, tudi jesenski in zimski sneg spomladi se je stopil. Velik del voda se je preusmeril v Ren in njegov tok se je podaljšal. Hitro segrevanje in spremembe [[rastlinstvo|vegetacije]] in nastanek [[gozd]]a, se je začelo okoli 13.000 PS. Okoli 9000 PS je bila Evropa v celoti pokrita z gozdom. Globalno krčenje ledenega pokrova je dvignilo raven oceanov in angleški kanal in Severno morje sta bila ponovno poplavljena. Tajanje zemlje in teža oceana sta povzročila ugrezanje tal, nekdanje obale Evrope so utonile ([[transgresija]] - napredovanje morja na kopno).
 
Okoli 11.000 v preteklost je bilo ustje Rena v [[Dovrska ožina|Dovrski ožini]]. Tam je ostalo v južnem delu Severnega morja nekaj kopnega, ki je znano kot [[Doggerland]] in je povezovalo celinsko Evropo in Veliko Britanijo. Približno 9000 let nazaj je bilo to zadnje kopno prekinjeno. Ljudje, ki so že prebivali na tem območju, so te dogodke doživeli.
 
Od 7500 let nazaj je bilo stanje plimovanja in tokov zelo podobno sedanjemu. Stopnja dvigovanja morske gladine se je doslej znižala kot posledica zemeljske sedimentacije Rena in obalnih procesov ter nadomestila transgresijo morja; zadnjih 7000 let je bila obala približno na isti lokaciji. V južnem delu Severnega morja je zaradi stalnega tektonskega ugrezanja morska gladina še vedno naraščala, v višini približno 1-3 1–3&nbsp;cm v stoletju (1 meter in 39 centimetrov v zadnjih 3000 letih).
 
Okoli 7000-5000 pred sedanjostjo je splošno segrevanje spodbujalo migracije narodov iz vzhoda do Donave in navzdol ob Renu, ki ga je morda vzpodbudilo nenadno širjenje [[Črno morje|Črnega morja]], ko se Sredozemsko morje prelilo vanj skozi [[Bospor]] okoli 7500 pred sedanjostjo.
 
=== Holocenska delta ===
Na začetku holocena (~ pred 11.700 leti) je Ren zasedal svoje poznoledeniške doline. Ko se je dviganje morske gladine na Nizozemskem nadaljeval, se je začelo oblikovanje delte Ren-Meuse (~ pred 8000 leti). Absolutni dvig morske gladine in tektonsko pogrezanje je močno vplivalo na razvoj delte. Drugi dejavniki pomembni za oblikovanje delte so lokalne tektonske dejavnosti meje Peel preloma in geomorfologija, kot ostanek zadnje ledene dobe in obalna morska dinamika, kot so pregrade in plimske formacije. <ref>Cohen ''et al.'' (2002)</ref>
 
Od ~ 3000 PS je v delti viden človeški vpliv. Kot posledica povečanja kmetijskih zemljišč ([[bronasta doba|bronastodobno]] kmetijstvo) v gorskih območjih (osrednja Nemčija), se je pretok sedimentov preko Rena močno povečal in rast delte se je pospešila. To je povzročilo večje poplave in sedimentacijo, ki je končala nastajanje šote v delti. V geološko bližnji preteklosti je bil glavni proces distribucije usedlin preko delte prelaganje rečnih kanalov na nove lokacije na poplavni ravnici (imenovana ''avulsion'' - 'prisilna ločitev'). V zadnjih 6000 letih se je pojavilo približno 80 avulzij. Neposredni človekov vpliv v delti se je začel z izkopavanjem šote za sol in gorivo od rimskih časov dalje. Temu je sledilo nasipavanje glavnih pritokov in zajezitve manjših pritokov, kar je potekalo v 11-13. stoletju. Nato so izkopali kanale, brežine izravnali ter postavili lesene valobrane za preprečevanje selitve toka reke ali zamuljevanja.
Vrstica 247:
* [http://vorort.bund.net/suedlicher-oberrhein/reiner-rhein-erfolge.html ''Reiner Rhein und die Kämpfe um eine verbesserte Wasserqualität''] BUND Südlicher Oberrhein, 3. Juli 2003
* [http://www.iksr.org/uploads/media/228_d_01.pdf Rheinfischfauna 2012/2013] (PDF; 4,1&nbsp;MB)
 
{{normativna kontrola}}▼
 
[[Kategorija:Reke v Švici]]
Vrstica 256 ⟶ 258:
[[Kategorija:Ren|*]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nemčiji]]
▲{{normativna kontrola}}
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Ren«