Wikipedija

Oront: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Octopus (pogovor | prispevki)
48.662 urejanj
m →‎Sklici: kategorija
m pp infopolje (length_km) AWB
Vrstica 6:
| mouth = [[Sredozemsko morje]]
| basin_countries = {{LIB}}<br> {{SYR}} <br> {{TUR}}
| lengthlength_km = 571 km
| elevation = 910 m
| mouth_elevation = 0 m
Vrstica 20:
 
==Ime==
V 9. stoletju pr. n. št. so [[Asirija|Asirci]] reko imenovali Arantu, sosednji [[Stari Egipt|Egipčani]] pa Araunti.<ref name=ref2> Gaston Maspero. [https://books.google.nl/books?id=t_YB3cdPz7UC&pg=PT1348#v=onepage&q&f=false ''History of Egypt, Chaldæa, Syria, Babylonia and Assyria''] (Complete). str. 1348.</ref> [[Etimologija]] imena ni znana.<ref name=ref2/> Nekaj virov omenja, da bi ime lahko izhajalo iz besede ''"amt"'', ki v sirskih jezikih pomeni ''"levinja"''. Enak pomen ima tudi ime vasi Labweh, kjer Oront izvira. Imenovali so jo tudi ''"Alimas"'', kar v [[Aramejščina|aramejščini]] pomeni ''"boginja vode"''.<ref> Ballabio, R.; Comair, F.G.; Scalet, M.; Scoullos, M. (2015). [https://books.google.de/books?id=nANgCgAAQBAJ&pg=PA89&lpg=PA89&dq=orontes+river+means+lioness&source=bl&ots=wV3LFG4WL0&sig=GQWMtYZtE3onHsbcdvshVOdg4ko&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjF96HAku_XAhWQ4qQKHb2sA0UQ6AEIRzAJ#v=onepage&q=orontes%20river%20means%20lioness&f=false ''Science diplomacy and transboundary water management: the Orontes River case'']. UNESCO Publishing. str. 89. ISBN 9789230000172.</ref> Asirsko ime Arantu se je postopoma pretvorilo v grško Orontes.
 
Makedonski naseljenci v [[Apamea|Apamei]] niso uporabljali grškega imena, ampak so jo po svojem rečnem bogu imenovali "Aksius". Iz tega imena izhajata njeno sodobno arabsko ime "‘Āṣī" in turško "Asi". Njeno arabsko ime pomeni "upor", kar v ljudski etimologiji pripisujejo dejstvu, da teče proti severu in ne proti jugu kot druge reke v regiji.<ref>Fitchett, Joseph; Deford, McAdams (1973). "A River Called Rebel". ''Aramco World'' (May/June):12–21. Pridobljeno 15. februarja 2015.</ref><ref>Getzel M. Cohen. ''The Hellenistic Settlements in Syria, the Red Sea Basin, and North Africa''. str. 100.</ref>
Vrstica 26:
Po [[Strabon]]u, ki je pisal okoli leta 20 n. št., se je reka prvotno imenovala "Tifon", ker je nastala iz trupla zmaja [[Tifon]]a, ki ga je [[Zeus]] z gromom sklatil z neba.<ref name=ref6>"LacusCurtius • Strabo's Geography — Book XVI Chapter 2".penelope.uchicago.edu. Pridobljeno 3. februarja 2017.</ref> V Oront naj bi se preimenovala, ko je nek mož z imenom Oront na njej zgradil most.<ref name=ref6/>
 
V grškem [[Ep|ep]]u ''Dioniziaka'', napisanem okoli leta 400 n. št., je reka dobila ime po indijskem generalu Orontu, ki se je po izgubljenem dvoboju z Dionzom ubil in padel v reko.<ref> Nonnos iz Panopolisa (20. julij 2015). ''Delphi Complete Dionysiaca of Nonnus''. Illustrated). Delphi Classics. book 17.</ref>
 
==Tok reke==
Oront izvira pri vasi Labweh v [[Libanon]]u na vzhodni strani doline [[Beka (dolina)|BeKa]] med gorovjema Libanon na zahodu in [[Antilibanon]] na vzhodu. Po ozki soteski se spusti za 600 m in zapusti dolino.<ref name=ref1/> Drugi večji izviri so Ain ez Zarqa, Al Ghab, Al Rouj in Al-Azraq.<ref name=ref1/>
 
Ko zapusti dolino, se izlije v umetno jezero Homs, znano tudi kot Qattinah. Od tam teče skozi mesto [[Homs |Homs]] (ali Ḥimṣ) in starodavno Lariso (Šaizar) na ravnino Ghab. Na vzhodnem robu ravnine je starodavno mesto [[Apamea]]. Ravnina se konča s pregrado Jisr al-Hadid, ki preusmeri tok reke proti zahodu na Antioško ravnino v [[Turčija|Turčiji]].<ref name=ref1/>
 
Na poti proti jugozahodu se vanjo stekata dva velika pritoka: Afrin na zahodu in Karasu na vzhodu. Reka nato steče v sotesko, se na 16 &nbsp;km poti spusti za 50 m in se malo južno od Samandağa izlije v [[Sredozemsko morje]]. Oront je dolg 450 &nbsp;km.<ref name=ref1/>
 
{| class="wikitable sortable"
Vrstica 54:
[[Slika:Norias of Hama.jpg|thumb|250px|Vodno kolo (''noria'') v Hami, postavljeno v 14. stoletju]]
 
Oront je težko ploven, njegova dolina pa je imela v zgodovini pomembno vlogo kot trgovska in vojaška pot med Homsom na jugu do [[Damask]]om na severu.<ref name=ref1/>
 
Na Orontu se je okoli leta 1274 pr. n. št. dogajala [[bitka pri Kadešu]] med [[Hetiti|hetitskim]] kraljem [[Muvatali II.|Muvatalijem II.]] in egipčanskim faraonom [[Ramzes II.|Ramzesom II.]] Njegova dolina je bila tudi prizorišče [[bitka pri Karkarju|bitke pri Karkarju]] leta 853 pr. n. št., v kateri sta se spopadli [[Asirija|asirska]] vojska [[Šalmaneser III.|Šalmaneserja III.]] in vojska dvanajstih kraljev pod poveljstvom Hadadezerja Damaščanskega. Leta 637 pr. n. št. sta se v [[bitka pri Železnem mostu|bitki pri Železnem mostu]] udarili vojski Rašidunskega kalifata in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Železni most so zgradili [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]].
 
Oront je bil dolgo časa tudi mejna reka. Egipčani so na njej mejili s kraljestvom [[Amurru]] vzhodno od [[Fenicija|Fenicije]]. V [[Križarske države|križarskem]] obdobju v 12. stoletju je bila meja med [[Kneževina Antiohija|Kneževino Antiohijo]] in [[Alep]]om.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Oront«