Sistem Pogodbe o Antarktiki: Razlika med redakcijama

Kasneje je k sporazumu pristopilo še 41 držav.<ref name="depositary">{{cite web |url= https://www.state.gov/documents/organization/81421.pdf |title=The Antarctic Treaty |date=2012-03-01 |publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike |accessdate=2019-02-26}}</ref> Pogodbenice so bodisi posvetovalne, bodisi neposvetovalne; države v prvi kategoriji so tiste z aktivnim znanstvenoraziskovalnim programom na Antarktiki (29 držav, vključno z 12 prvopodpisnicami), ki plačujejo letni prispevek v namenski sklad in imajo glasovalno pravico na sestankih v okviru pogode. Neposvetovalne članice so vabljene na sestanke, nimajo pa finančnih obveznosti in pravice odločanja.<ref name="Ratif"/>

 

 

V okviru pogodbe delujeta dve svetovalni telesi, Znanstveni odbor za raziskovanje na Antarktiki in Odbor za varovanje okolja. Leta 2004 je bil za administrativno podporo ustanovljen še Sekretariat Pogodbe o Antarktiki s sedežem v [[Buenos Aires]]u.<ref name="Ratif"/>