Koža: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.141.114 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Human skin structure.jpg|thumb|right|200px|Struktura človeške kože]]
Ponekod je debelejša, drugod pa zelo tanka. Barva kože je odvisna od prekrvavitve, količine pigmenta in debeline. V ožjem pomenu ločimo '''vrhnjico''' (epidermis) in debelejšo '''usnjico'''. Koži pripada še '''podkožje''', ki veže kožo na podlago.
Vrstica 7:
H koži štejemo še [[lasje|lase]] in dlake, [[nohti|nohte]] ter žleze lojnice in znojnice.
==
[[Slika:Skin-no language.PNG|thumb|right|300px|Prerez kože; 1=pora 2=dermalna papila 3=živčni končič za občutenje dotika 4=vrhnjica 5=usnjica 6=podkožje 7=vena 8=arterija 9=las/dlaka 10=roževinasta plast 11=pigmentna plast 12+13=zarodna plast 14=mišica naježevalka 15=žleza lojnica 16=lasni mešiček 17=lasna papila 18=[[živec|živčno]] vlakno 19=krvne in limfne [[žila|žile]] 20=žleza znojnica 21=Pacinijevo čutilno telesce]]
=== Vrhnjica ===
Vrhnjica (ali epidermis) je zunanja plast in je iz večskladnega ploščatega [[epitelij]]a. Je različno debela; najdebelejša je na [[dlan]]i in [[podplat]]u. Osnovno plast [[celica|celic]] imenujemo zarodna plast, ker v njej nastajajo vedno nove celice, ki se premikajo proti površni, poroženevajo in se luščijo (roževinasta plast). Celice te plasti vsebujejo pigment [[melanin]], ki globlje dele kože ščiti pred [[Ultravijolično valovanje|ultravijoličnimi žarki]]. Na površini je poroženela plast sestavljena iz celic, ki odmirajo; nimajo več jedra, vsebujejo pa beljakovino [[keratin]]. Ta plast ne prepušča vode, zato telo varuje pred izsušitvijo, zadržuje telesno toploto in tudi preprečuje vdor [[bakterija|bakterij]] v notranjost telesa. Povrhnjica se prehranjuje z [[difuzija|difuzijo]]. Hrana prehaja od ustnice v povrhnjico, saj povrhnjica ne vsebuje žil (ni prekrvavljena).
==== Usnjica ====
Usnjica (ali dermis) je najmočnejša plast kože, saj je lahko debela nekaj milimetrov. Zgrajena je iz čvrstega in elastičnega veziva, zaradi katerega je koža hkrati čvrsta in prožna. Usnjica vsebuje tudi bogat preplet krvnih [[krvna žila|žil]] in [[mezgovnica|mezgovnic]]. V prepletih je lahko shranjena večja količina krvi, zato je koža pomembna za uravnavanje telesne [[temperatura|temperature]]. V tej plasti so tudi številne [[žleza|žleze]] znojnice in lojnice, lasje in dlake, [[živec|živci]] in čutilna telesca, ki posredujejo občutke toplote, mraza in mehanskega pritiska. Z njimi spoznavamo nekatere fizikalne lastnosti predmetov.
Lasje in dlake nastajajo iz vrhnjice, ki tvori v usnjico segajočo cevko, lasni mešiček. Na njegovem dnu je odebeljena lasna čebulica, v katero se vgreza papila z žilami in živci. Iz čebulice zraste lasni koren, ki proti površini kože prehaja v lasno steblo. V lasni mešiček vodi izvodilo žleze lojnice, ki s svojim izločkom masti lase. Zaradi loja so lasje mehki, varuje pa jih tudi, da ne postanejo suhi in krhki. Ob lasu oziroma dlaki je gladka mišica (mišica naježevalka), ki pri krčenju ježi lase oziroma dlake.
V usnjici so tudi žleze znojnice, ki na površino kože izločajo znoj. So povsod v koži, vendar so najštevilnejše na čelu, v pazduhi, na dlaneh in podplatih. Znoj je po kemični sestavi podoben [[Krvna plazma|krvni plazmi]]. Poleg vode in soli vsebuje še sečnino in sečno kislino ter maščobne kisline, zaradi katerih je značilnega vonja. Zato kožo prištevamo med pomožna izločala. Znojenje je pomembno zlasti pri uravnavanju telesne temperature.
==== Čutilna telesca ====
| |||