Jastreb: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika Volčer (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yann
m pp taksonomija
Vrstica 6:
| phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Ptiči|Aves]] (ptiči)
|subdivision_ranks = [[Družina (biologija)|DružinaDružine]]
|subdivision =
[[Accipitridae]] ([[Aegypiinae]])<br/>
Vrstica 12:
}}
 
'''Jastreb''' je skupno ime dveh [[Konvergenca|konvergentno]] razvitih skupin, večinoma mrhovinarskih [[ptica ujedaujede|ptic ujed]]. Poznamo jastrebe novegaNovega sveta, kamor sta vključena tudi kalifornijski in [[andski kondor;]], ter jastrebe starega sveta, vključno s pticami, ki se hranijo z mrhovino na afriških planjavah. Raziskave kažejo, da nekatere tradicionalne vrste jastrebov starega sveta (vključno z bradatim jastrebom) niso v bližnjem sorodstvu z drugimi, zato jih tudi delimo na tri [[Takson|taksone]]e namesto dveh. Jastrebe novega sveta najdemo v Severni in Južni Ameriki, jastrebe starega sveta pa v Evropi, Afriki in Aziji. Najdemo jih torej na vseh kontinentih razen v Avstraliji in na Antarktiki.
 
Zlasti prepoznavna značilnost mnogih jastrebov je gola glava brez običajnih peres. Čeprav je včasih veljalo, da naj bi gola koža na glavi pripomogla pri ohranjanju čistoče ob hranjenju, so raziskave pokazale, da gola koža igra pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature (termoregulacija)<ref>{{cite journal|title=Why do vultures have bald heads? The role of postural adjustment and bare skin areas in thermoregulation|journal=Journal of Thermal Biology|doi=10.1016/j.jtherbio.2008.01.002|author=Ward, J.; McCafferty, D.J.; Houston, D.C.; Ruxton, G.D. |volume=33 |issue=3 |date=April 2008 |pages=168–173 }}</ref>. Pri jastrebih je opaženo, da v mrazu sključijo telo in glavo, v vročini pa iztegujejo krila in vrat in na ta način uravnavajo telesno temperaturo.
 
Zlasti prepoznavna značilnost mnogih jastrebov je gola glava brez običajnih peres. Čeprav je včasih veljalo, da naj bi gola koža na glavi pripomogla pri ohranjanju čistoče ob hranjenju, so raziskave pokazale, da gola koža igra pomembno vlogo pri uravnavanju telesne temperature (termoregulacija).<ref>{{cite journal|title=Why do vultures have bald heads? The role of postural adjustment and bare skin areas in thermoregulation|journal=Journal of Thermal Biology|doi=10.1016/j.jtherbio.2008.01.002|author=Ward, J.; McCafferty, D.J.; Houston, D.C.; Ruxton, G.D. |volume=33 |issue=3 |date=April 2008 |pages=168–173 }}</ref>. Pri jastrebih je opaženo, da v mrazu sključijo telo in glavo, v vročini pa iztegujejo krila in vrat in na ta način uravnavajo telesno temperaturo.
 
== Klasifikacija ==
Jastrebi so razvrščeni v dve skupini: jastrebi starega sveta in jastrebi novega sveta. Podobnosti med različnima skupinama so posledica konvergentne [[Evolucija ptic|evolucije]].
 
 
== Prehranjevanje ==
Jastrebi redko napadejo zdrave živali, lahko pa ubijejo poškodovane ali bolne. Želodčna kislina teh ptic je izjemno korozivna,<ref>{{cite web |url=http://www.madsci.org/posts/archives/2000-09/968529176.Bc.r.html |title=Re: How come that vultures can resist dangerous toxins when feeding on carcass |last1=Caryl |first1=Jim |date=September 7, 2000 |publisher=MadSci Network |accessdate=February 15, 2013}}</ref>, kar jim omogoča, da varno prebavijo z nevrotoksini, virusi in bakterijami okužene stare in razpadujoče ostanke živali. V toplejših območjih na Zemlji so za druge mrhovinarje ti ostanki lahko usodni, zato je prisotnost jastrebov pomembna in koristna. Ravno zaradi teh sposobnosti je prebavni sistem jastrebov tema raziskav, ki bi lahko bile koristne tudi za ljudi. Ena izmed teh je sposobnost dezinficiranja trupel glodavcev, ki prenašajo hantavirus, za katerega pa ni ne protivirusne terapije in ne cepiva.
 
 
== Ogroženost ==
Število jastrebov v Južni Aziji, predvsem v Indiji in v Nepalu, se je v zadnjih 10-15 letih drastično zmanjšalo. Do leta 2003 se je njihovo število zmanjšalo za 95 %,<ref name="Oaks2004">{{cite journal | author=Oaks JL, Gilbert M, Virani MZ, Watson RT, Meteyer CU, Rideout BA, Shivaprasad HL, Ahmed S, Chaudhry MJ, Arshad M, Mahmood S, Ali A, Khan AA | title=Diclofenac residues as the cause of vulture population decline in Pakistan | journal=Nature | year=2004 | pages=630–3 | volume=427 | issue=6975 | pmid=14745453 | doi=10.1038/nature02317}}</ref>, v letu 2008 pa je bil upad populacije jastrebov že 99,9%,<ref>[http://www.birdlife.org/datazone/sowb/casestudy/113 BirdLife International (2008): ''Asian vulture populations have declined precipitously in less than a decade.'']</ref>, za kar naj bi bila kriva uporaba veterinarskega zdravila Diclofenac<ref name="BBC3">{{cite news |title=Vet drug 'killing Asian vultures' |work=BBC News |date=2004-02-28 |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/3437583.stm}}</ref> v živinoreji. Ker se jastrebi hranijo tudi z ostanki poginulih živali, zdravljenih s tem zdravilom, se ta prične [[Biološko kopičenje|nabirati]] v njihovem telesu, ki pa nima potrebnega encima za razgradnjo zdravila. Zastrupitev tako vodi v odpoved ledvic in pogin.
 
Indijska vlada se je pozno pričela zavedati dejstev in vendarle prepovedala uporabo zdravila pri živalih, kljub prepovedi pa lahko traja desetletja, preden si bo populacija jastrebov popolnoma opomogla. Z istim problemom so se srečali tudi v Nepalu, kjer se trudijo zaščititi preostale jastrebe.
Vrstica 37 ⟶ 34:
Slika:Gyps_fulvus_(Ljubljana_Zoo).jpg| Beloglavi jastreb v ZOO Ljubljana.
</gallery>
 
==Glej Tudi==
*[[Seznam okoljevarstvenih katastrof]]
* [https://sl.wikipedia.org/wiki/Mno%C5%BEi%C4%8Dni_pogin_ptic Množični pogin ptic]
* [http://en.wikipedia.org/wiki/Indian_vulture_crisis Indian vulture crisis]
 
 
==Viri==
{{Opombe}}
 
[[Kategorija:JastrebiUjede]]
[[Kategorija:Mrhovinarji]]