Ukrajinščina: Razlika med redakcijama

Ukrajinski'''Ukrajinščina''' ali '''ukrajinski jezik''' (українська мова) je [[uradni jezik]] [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[materni jezik]] približno 27,3 milijonom Ukrajincem. Število vseh ukrajinsko govorečih se giblje pri 33 milijonih.

Ime [[Ukrajina]] se je pojavilo v 12. stoletju. Sprva se je uporabljalo v povezavi z raznimi obmejnimi območji okrog velikih Kijevskih kneževin: Dneprska Ukrajina, [[Zaporoška Seč]]. Šele v 17. stoletju se je poimenovanje [[Ukrajina]] začelo uporabljati za današnji osrednji in vzhodni del te dežele. Mikrojezik – zahodnoruski jezik (v današnji terminologiji staroukrajinski jezik ali starobeloruski jezik)  – je veljal tako za pogovorni jezik kot za pisni jezik in je bil državni jezik [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]], ki je  med 14. in 16. stoletjem vključevala tudi velik del današnje [[Ukrajina|Ukrajine]].

Poimenovanje ukrajinski jezik (українська мова) se je kot splošna oznaka za jezik na vsem ukrajinskem etničnem ozemlju uveljavilo šele v 20. stoletju. Do 19. stoletja so ukrajinski jezik pogosto imenovali  malorusko [[narečje]], [[Beloruščina|beloruski jezik]] pa belorusko [[narečje]]. Velikoruski jezik sta sestavljali dve narečji – severnovelikorusko in južnovelikorusko [[narečje]].

V 19. in začetku 20. stoletja je malorusko [[narečje]] postalo predmet diskusij. Kot posamezen jezik so ga smatrali predstavniki ukrajinske inteligence v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]] in nekateri tuji jezikoslovci – zlasti [[Franc Miklošič]]. Šele po razpadu [[Ruski imperij|Ruskega Imperija]] in nastanku [[Sovjetska zveza|SSSR]] je ukrajinski jezik prvič dobil status [[Uradni jezik|uradnega jezika]]. Termin maloruski pa je postopoma izginil iz uporabe.