Cerkev Naše ljube gospe, Halle: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Romanm je premaknil stran Cerkev Naše ljube gospe , Halle na Cerkev Naše ljube gospe, Halle: vejica je levostična |
|||
Vrstica 95:
Konec 17. stoletja sta se v Halleju začeli dve pomembni gibanji, ki sta v 18. stoletju vplivali na veliko ljudi: [[pietizem]] in radikalno [[razsvetljenstvo]]. Ti dve gibanji ni mogoče obravnavati ločeno zaradi medsebojnega vpliva, vendar je prišlo do razprave o milosti ali kreposti med teologi in filozofi Friedrichove univerze, ki je stala poleg trške cerkve v nekdanji hiši Stadtwaage.
12. julija 1723 je [[Christian Wolff (filozof)|Christian Wolff]], profesor filozofije in matematike, predaval za študente in sodnike na koncu svojega mandata rektorja. Njegova tema je bila praktična kitajska filozofija, ko je na podlagi knjige belgijskega misijonarja Françoisa Noëla (1651–1729) primerjal [[Mojzes]]a, [[Kristus]]a in [[Mohamed]]a s [[Konfucij]]em <ref name=jstor>{{cite journal|journal=Journal of the History of Ideas |year=1953|volume=14|number=4|publisher=University of Pennsylvania Press|url=https://www.jstor.org/pss/2707702|title=The Sinophilism of Christian Wolf (1679–1754)|last=Lang|first=Donald F.|page=561|doi=10.2307/2707702}}</ref>. Po besedah Voltaira je profesor August Herman Francke poučeval v prazni učilnici, Wolff pa je s svojimi predavanji pritegnil okoli 1000 študentov z vsega sveta. V nadaljevanju je Wolffa Francke obtožil fatalizma in ateizma. [17] Novembra je moral zapustiti mesto v 48 urah; njegovi nasledniki so bili Joachim Lange, pietist in njegov sin. Po mnenju Jonathana I. Israela »je konflikt postal eden najpomembnejših kulturnih spopadov v 18. stoletju in morda najpomembnejši od razsvetljencev v srednji Evropi in baltskih državah pred francosko revolucijo«. <ref name=israel>{{cite book|url=|last=Israel|first=Jonathan I.|title=Radical Enlightenment: Philosophy and the Making of Modernity|publisher=Oxford University Press|location=|year=2002|page=|chapter=29|isbn=0-19-925456-7}}</ref>
Kar se je zgodilo v Halleju, ne bi smeli obravnavati kot osamljen primer, ampak kot trendovsko in modno. Okoli leta 1720 je bil kitajski porcelan v ogromnih količinah pripeljan v Evropo. V Albrechtsburgu je bila zgrajena Meissenova tovarna porcelana, ki ga je kopirala in ''Chinoiserie'' je bila priljubljena med umetniki in kupci. Leta 1726 je Wolff objavil svoje ''Discours'', v katerem je spet omenil pomen poslušanja glasbe, ki jo je dal nosečim kitajskim ženskam in nekaj besed o Mojzesu.
| |||