Maksencijeva bazilika: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
nov iz en wiki |
pravopis |
||
Vrstica 38:
V antičnem Rimu je bila bazilika pravokotna stavba z velikim osrednjim odprtim prostorom in pogosto z dvignjeno [[apsida|apsido]] na skrajnem koncu od vhoda. Bazilike so služile različnim funkcijam, vključno s kombinacijo sodišča, zbornice in dvorane za sestanke. Lahko so bili v nišah v stenah nameščeni številni kipi bogov. Pod [[Konstantin I. Veliki|Konstantinom]] in njegovimi nasledniki je bila ta vrsta zgradbe izbrana kot osnova za oblikovanje večjih prostorov krščanskega bogoslužja, verjetno zato, ker je imela oblika bazilike manj poganskih elementov kot tiste v tradicionalnih grško-rimskih templjih <ref name="Fazio">{{cite book|last=Fazio|first=Michael|title=Buildings across time : an introduction to world architecture|year=2009|publisher=McGraw-Hill Higher Education|location=Boston, Mass.|isbn=007305304X|pages=134|edition=3rd|display-authors=etal}}</ref> in so omogočale veliko število občestva. Kot rezultat gradbenih programov krščanskih rimskih cesarjev je pojem bazilika kasneje v veliki meri sinonim za veliko [[cerkev (zgradba)|cerkev]] ali [[stolnica|stolnico]].
Gradnja se je začela na severni strani foruma pod cesarjem [[Maksencij|Maksencijem]] leta 308, leta 312 pa jo je končal Konstantin I. po porazu Maksencija v bitki na Milvijskem mostu <ref name="roth">{{cite book | first=Leland M. | last=Roth | year=1993 | title=Understanding Architecture: Its Elements, History and Meaning | edition=First | publisher=Westview Press | location=Boulder, CO | isbn=0-06-430158-3 | pages=30, 222}}</ref>. Stavba
Barva stavbe, preden je bila uničena, je bila bela. Stavba je bila sestavljena iz osrednje ladje, pokrite s tremi banjastimi [[obok]]i, ki so se dvigali 39 metrov nad tlemi na štirih velikih [[slop]]ih, in se končala z apsido na zahodnem koncu, ki je vsebovala ogromen kip Konstantina I. (ostanki katerega so zdaj na dvorišču Palazzo dei Conservatori, Kapitolskega muzeja). Bočne sile obokov so bile prenesene na stranske ladje velikosti 23 x 17 metrov. Nad njimi so bili trije polkrožni oboki, ki so bile pravokotni na glavno ladjo, ozke [[arkada|arkade]] pa so potekale vzporedno z ladjo pod banjastimi oboki. Že sama ladja je merila 25 metrov in 80 metrov, kar je ustvarilo 2000 kvadratnih metrov tal. Bazilika je, tako kot velike cesarske terme, s svojim čustvenim učinkom uporabljale obsežen notranji prostor. Dolžina vzhodne stene stavbe je bila projicirana arkada. Na južni strani je bila štrleča veranda (prostil) s štirimi stebri (tetrastil).
Vrstica 51:
Maksencijeva bazilika je imela elemente rimskih term in tipične rimske bazilike. V tistem času je uporabljala najsodobnejše tehnike inženiringa, vključno z inovacijami, ki so jih vzeli iz [[Trajanova tržnica|Trajanove tržnice]] in [[Dioklecijanove terme|Dioklecijanovih term]].
Podobno kot številne bazilike takrat, kot je bazilika Ulpia, je bil v Maksencijevi baziliki velik odprt prostor v osrednji ladji. Namesto stebrov, ki bi podpirali strop, kot v drugih bazilikah, so bili zgrajeni oboki, veliko bolj pogosti v rimskih termah. Druga razlika od tradicionalnih bazilik je bila streha strukture. Medtem ko je bila prva zgrajena
== Galerija ==
| |||