Samoupravne oblasti v Kraljevini Jugoslaviji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m -en
IP 213 (pogovor | prispevki)
m np
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
Vrstica 4:
 
== Samoupravne oblasti ==
Razmerje Vidovdanske[[Vidovdanska ustaveustava|vidovdanske ustave]] je bilo do narodnostnega vprašanja Slovencev unitaristično. Predvsem se je unitarizem kazal v urejanju pokrajinskega vprašanja. Ustava je zavrnila kakršno koli možnost za združitev pod narodnostnim ozemljem. Država se je razdelila na upravne enote, ki so smele šteti le 800.000 prebivalcev. Oblasti so bile organizirane po načelu birokratskega centralizma in so imele del samouprave. Upravno oblast je izvrševal kralj preko ministrstev, ki jih je postavljal in razreševal kralj.
 
Leta 1922 je bil jugoslovanski del Slovenije razdeljen na Ljubljansko in Mariborsko oblast, ki je politično zaživela leta 1924. Slednja je obsegala jugoslovanski del Štajerske, brez okrajev Sevnica, Laško in Brežice. Zavzemala pa je Prevalje, Prekmurje in Medžimurje (kraja Čakovec in Prelog). Dejansko funkcijo so oblasti prevzele šele po volitvah v oblastne skupščine leta 1927. Zadnja velika župana sta bila dr. Marko Natlačen – Ljubljanska oblast in dr. Josip Leskovar – Mariborska oblast. Prvi veliki župan Mariborske oblasti je bil imenovan 31. decembra 1922, oblastna uprava pa je začela opravljati dolžnosti šele junija 1924. leta. Velikega župana so potrdili na ministrstvu za notranje zadeve. Centralistične stranke in centralna oblast so preprečevale normalno delovanje oblasti vse do leta 1927. SLS pa je leta 1927 na volitvah zahtevala povečanje pristojnosti samouprave v oblasteh, torej popolno avtonomijo in združitev Ljubljanske in Mariborske samouprave. Z zakonom o delitvi države iz leta 1929 je bila Mariborska oblast odpravljena in združena z Ljubljansko oblastjo v Dravsko banovino.