Forenzična lingvistika: Razlika med redakcijama

'''Forenzična lingvistika''' je veja [[uporabno jezikoslovje|uporabnega jezikoslovja]], ki deluje v okviru pravnih in kriminalnih postopkov ter k forenzičnim raziskavam pripomore s podrobno analizo besedil. V sklopu forenzične lingvistike so lahko obravnavane vse oblike besedil, ki imajo kakršnokoli pravno ali kazensko ozadje.
<div>Obstajajo tri področja, kjer lahko lingvisti aplicirajo svoja znanja v forenzične namene<ref name=Aston>{{Cite web |title=Centre for Forensic Linguistics |publisher=Aston University |url=http://www.forensiclinguistics.net/cfl_fl.html}}</ref>:</div>
<div>

Izraz »forenzična lingvistika« je prvič uporabil profesor [[lingvistika|lingvistike]] Jan Svartvik v delu ''The Evans Statement: A Case for Forensic Linguistics'', objavljenem leta 1968. V njem je analiziral domnevne izjave [[Timothy Evans|Timothyja Evansa]] o smrti njegove žene in hčerke ter posledično ugotovil, da so obremenilni deli izjave gramatično drugačni od preostanka besedila. Evans je bil leta 1950 po krivem usmrčen, njegova smrt pa je dala [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] povod za ukinitev [[smrtna kazen|smrtne kazni]].

Forenzična lingvistika se ne uporablja samo za odkrivanje krivde, ampak tudi za zaščito nedolžnih. Let 1963 je bil v ZDA [[Ernesto Miranda]] obtožen ropa. Izkazalo se je, da Miranda o pravicah molka in zagovora ni bil obveščen, kar je sprožilo nastanek t. i. [[Miranda|Mirande]].