Združitev Italije: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Radek (pogovor | prispevki)
Vrstica 34:
== Zavzetje Rima ==
 
Čeprav je Kraljevina Italija ob proglasitvi neodvisnosti določila Rim za svojo prestolnico, je bil po treh vojnah za neodvisnost Rim še vedno v [[papeška država|papeški]] lasti. Veliko papeškega ozemlja je že prešlo pod kraljevino z raznimi [[plebiscit]]i ali vsled mirovnih pogodb, a jedro papeške države - praktičnov glavnem ozemlje današnjega [[Lacij]]a - je še bilo v rokah francoske vojske, ki se je zoperstavljala italijanskim napadom. Šele po padcu [[Napoleon III.|Napoleona III.]] ([[bitka pri Sedanu]] [[1870]]) je italijanskim četam uspelo prodreti v mesto. Po plebiscitu je 2. oktobra 1870 [[Papeška država]] prenehala obstajati in
Rim je postal tudi dejansko prestolnica Italije. [[Papež]] [[papež Pij IX.|Pij IX.]] se je proglasil za ujetnika, izobčil Viktorja Emanuela II. in prepovedal vernikom sodelovanje v italijanski politiki ([[non expedit]]) <ref>Martina, G: ''Pio IX (1867-1878)'', Rim [[1990]]</ref>. Prepoved je trajala do leta [[1919]], ko jo je [[papež Benedikt XV.|Benedikt XV.]] preklical in s tem omogočil nastanek Italijanske ljudske stranke (''Partito Popolare Italiano''), predhodnice Krščanske Demokracije (''Democrazia Cristiana''). Papeži so ostali "ujetniki" v [[Vatikan]]u do leta [[1929]], ko je bil problem rešen z [[Lateranski sporazumi|Lateranskimi sporazumi]].