Mitja Saje: Razlika med redakcijama

Mitja Saje večinoma živi in dela v Ljubljani. Med študijem na [[Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]], v času nekdanje [[Neuvrščene države|neuvrščene]] [[Jugoslavija|Jugoslavije]] je prepotoval dobršen del sveta: Evropo, [[ZDA]], [[Japonska|Japonsko]]Severno Afriko in nato (skupaj z [[Andrej Bekeš|Andrejem Bekešem]]) preko [[Srednji vzhod|Srednjega vzhoda]] in [[Indija|Indije]] terna [[Kitajska|Kitajsko]]Japonsko, prekonato še Vzhodno Afriko in [[ZSSR]].

LetaVzporedno z ekonomijo je študiral tudi geografijo in sociologijo na Filozofski fakulteti, kar je končal z diplomo prve stopnje. Po zaključeni diplomi druge stopnje na ekonomiji leta 1972 je diplomiralsodeloval izz ekonomije[[Instut za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju|Inštutom za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju]] ter se zaposlil v [[Republiški izvršni svet|Republiškem izvršnem svetu]] kot svetovalec za gospodarski razvoj Slovenije in Jugoslavije. ŠtudijV tem času se je začel samostojno učiti kitajščino. Leta 1976 je odšel na študij na Kitajsko, kjer je po polletnem tečaju jezika v Pekingu študij nadaljeval na Nanjinški univerzi ([[:en:Nanjing University]]) na Kitajskem, kjer je magistriral iz [[Zgodovina Kitajske|kitajske zgodovine]]. Po vrnitvi v Ljubljano je začel voditi lektorat kitajskega jezika na Filozofski fakulteti. Leta 1994 je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] doktoriral iz Kitajske ekonomije v času [[Ming|dinastije Ming]].

Veliko časa preživi tudi na Kitajskem. Poročen je s slikarko [[Wang Huiqin]]. Skupaj z ženo sta zaslužna za živahno kulturno izmenjavo med [[Kitajska|Kitajsko]] in [[Slovenija|Slovenijo]].

Večino svojega raziskovanja posveča kitajski ekonomiji, politiki, zgodovini in jeziku. Od leta 1995 je profesor na Katedri za sinologijo na [[Oddelek_za_azijske_študije,_Filozofska_fakulteta_v_Ljubljani|Oddelku za azijske in afriške študije]] na [[Filozofska_fakulteta_v_Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Bil je med ustanovitelji oddelka in ga tudi vodil v letih 2003-2007, leta 2015 se je upokojil, letavendar še vedno predava. Leta 2016 paje dobil naziv [[emeritus|zaslužnega profesorja]] za pomemben prispevek k razvoju sinologije in azijskih študij v Sloveniji.<ref> {{navedi splet | title=Podrobna predstavitev oddelka | url=http://as.ff.uni-lj.si/node/1 | date = januar 2017 | accessdate = 13. junij 2018}}</ref>

<ref> {{navedi splet | title=Podelitev nazivov zaslužna profesorica / zaslužni profesor Univerze v Ljubljani | url=https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2016120813503059/ | date = 8. december 2016 | accessdate = 13. junij 2018}}</ref> Od leta 2007 predava kitajsko zgodovino tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu.

Je član Evropske zveze za Kitajske študije (EACS). Leta 2006 je bil medglavni organizatorjiorganizator in gostitelji XVI. konference EACS v Ljubljani.

Med letoma 2008-2009 je sodeloval v projektu medkulturnega sodelovanja med EU in kitajskoKitajsko [[Ferdinand_Avguštin_Hallerstein|''Hallerstein'']]. V okviru tega projekta je imel predavanja na simpozijih o Hallersteinu v Sloveniji, Avstriji, Češki, na Portugalskem in v Pekingu na Kitajskem. Ob koncu projekta je uredil monografski zbornik o Hallersteinu v angleščini, ki je bil nato preveden tudi v kitajščino.

* 'ObdobjeVeličina Yuantradicionalne in MingKitajske - zgodovinaZgodovina Kitajske -od Tujidinastije osvajalciQin indo trdnost tradicionalne ureditve'Song, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 19972009 ISBN/EAN: 78961237300, dopolnjeni ponatis 2017, <nowiki>ISBN 86978-7207961-099237-2,926-1</nowiki> {{COBISS|ID=70806272}};