Džoserjeva piramida: Razlika med redakcijama

| name = Stopničasta piramida v SakkariSakari

| location = [[SakkaraSakara]], Spodnji Egipt

'''Džoserjeva piramida''' ali '''stopničasta piramida''' (''kbhw-ntrw'' v egipčanskem jeziku) je arheološka ostalina v nekropoli v [[SakkaraSakara|SakkariSakari]], v [[Egipt]]u, severozahodno od mesta [[Memfis, Egipt|Memfis]]. Zgrajena je bila v 27. stoletju pred našim štetjem za pokop faraona Džoserja in njegovega vezirja [[Imhotep]]a. Piramida je bistvena značilnost obsežnega pogrebnega kompleksa vna ogromnem dvorišču, obdanim z obredno strukturo in dekoracijo.

Ta prva egipčanska [[piramida]] je sestavljena iz šestih [[Mastaba|mastab]], zgrajenih ena vrh druge, kar je bil jasen popravek in razvoj prvotnega načrta. PiramidaPrvotno je bila prvotno visoka 62 metrov, z osnovoosnovno ploskvijo 109 × 125 m, obdana ins jepoliranim bil oblečena v poliran belbelim [[apnenec|apnencem]].<ref>Harry Adès ''A Traveller's History of Egypt'' (Chastleton Travel/Interlink, 2007) ISBN 1-905214-01-4 p48</ref> Stopničasta piramida (ali proto-prva piramida) je najzgodnejša obsežna gradnja iz rezanega kamna,<ref name="Lehner 1997 p84">{{cite book |last1=Lehner |first1=Mark |title=The Complete Pyramids |year=1997 |publisher=Thames and Hudson |location=New York |isbn=978-0-500-05084-2 |page=84 }}</ref> čeprav je v bližini velik ograjen del znan kot Gisr el-mudirprostor, zaki kar se zdi, da bije lahkomorda nastalanastal pred Džoserjevim kompleksom.

[[File:001 Djoser.jpg|thumb|PerspektivniPerspektiva, pogled, tloris in naris kompleksa vzet iz 3d3-D modela]]

Džoser je bil prvi ali drugi kralj 3. dinastije (ca.okoli 2667-26482667−2648 pr. n. št.) egiptovskega Starega Kraljestvakraljestva (ca.okoli 2686-21252686−2125 pred našim štetjem) <ref name="Shaw 480">{{cite book |editor-last=Shaw |editor-first=Ian |title=The Oxford History of Ancient Egypt |year=2000 |publisher=Oxford University Press |isbn=0-19-815034-2 |page=480 }}</ref>. Vladal je dovolj dolgo, da je izvedelbil veličasten načrt za svojonjegovo piramido, ki jo je realiziraluresničen v svojemnjegovem življenju.<ref name="Kathryn A. Bard 2008">Kathryn A. Bard, An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt (Oxford: Blackwell Publishing Ltd, 2008), 128-33.</ref>

Džoser je najbolj znan po svojem inovativnem grobu, ki dominiraprevladuje nad saqqarskosakarsko krajino. V temnjem grobuje seimenovan je skliceval po njegovemHorovem imenu Horus NetjerykhetNetjeriket. Ime Džoser je ime,dobil kipo soobiskovalcih ga dali obiskovalciv Novem Kraljestvukraljestvu tisoč let pozneje.<ref name="Mark Lehner 1997">{{cite book |last1=Lehner |first1=Mark |title=The Complete Pyramids |year=1997 |publisher=Thames and Hudson |location=New York |isbn=978-0-500-05084-2 |pages=80–93 }}</ref> Džoserjeva stopničasta piramida je osupljiva glede na prejšnjo arhitekturo. PostavljaJe nekajvzorčni pomembnih precedensovprimer,od katerih je morda najbolj pomemben, da je prva monumentalna zgradba iz kamna. SocialneGraditev posledice tako velike in skrbno oblikovane kamnite strukture so osupljive. Proces izgradnje takšnetake strukture je bilbila veliko bolj delovnozahtevna intenzivenkot odgraditev prejšnjih spomenikov iz nežgane opeke. To kaže na stanje, da je kraljeva vlada imela novo raven nadzora virov, tako materialnih kotin človeških. Od te točke naprej so bili kralji Starega kraljestva pokopani na severu, ne v [[AbydosAbidos, Egipt|AbydosuAbidosu]]. Čeprav je načrt Džoserjevega piramidnega kompleksa drugačen od kasnejših kompleksov, je veliko elementov vztrajalo, stopničasta piramida je določila merovelikost za poznejše piramide iz 4., 5. in 6. dinastije, vključnotudi velike piramide v Gizi. ZanimivZanimivo je tudi, da je identificiranprepoznan prvi [[arhitekt]] [[Imhotep]], ki je zaslužen za zasnovo in gradnjo kompleksa.

== VzorZgled ==

Džoserjeva piramida črpa ideje iz več virov. NajboljNajpomembnejši pomembenje sesakarska nahajamastaba sakkarski3038 mastabi(okoli 30382700 pr. n. št.) Podstruktura je ležala v 4 m globoki pravokotni jami in imela stene iz nežgane opeke, ki so rastlebile do 6 m v višinovisoke. Tri strani so podaljšali in zgradili osem plitvih stopenj, dvignjenih pod kotom 49 °. To bi bila razpotegnjena stopničasta piramida, če preostala stranica ne bi ostala nepokrita. V drugem vzporednem kompleksu so zaključili tak kompleks mastabe in postavili zunanjo steno komore.

[[File:S10.08 Entry hall. Step Pyramid Complex, Saqqara. image 9497.jpg|thumbnail|left|Vhodna dvorana., kompleks stopničaste piramide, Sakkara.Sakara]]

[[Image:Temples at Festival complex.JPG|thumb|250px|Tempelj festivalskega kompleksa.]]

Kompleks Džoserjeve stopničaste piramide je imel več struktur, povezanih z osrednjo funkcijo takovlogo v življenju kotin posmrtnem življenju. ŠtevilneV sostarem predstavljeneEgiptu v nadaljevanju s pozornostjo do funkcij in oblik. Piramidapiramida ni bila zgoljle grob v Starem Egiptu. Njen namen je bil olajšati uspešno posmrtno življenje kralju, da bi postal večno prerojen. Simbolika oblike stopničaste piramide, ki ni preživela 3. dinastije, ni znana, vendar pa jenekateri bilo predlaganodomnevajo, da bi lahko bila monumentalni simbol krone, zlasti kraljevega pogrebnega kulta, saj je bilo v provincah zgrajenih sedem majhnih stopničastih piramid (ne grobnice). TudiPo dobroeni sprejeta teorija je, dateoriji je bilo s tem olajšano kraljevo vnebovzetje za vstop na večno severnico.<ref name="Martin Isler 2001">Martin Isler, Sticks ,Stones ,and Shadows: Building the Egyptian Pyramids (Norman: University of Oklahoma Press, 2001), 90-99.</ref>

Glavni priPri izkopavanju stopničaste piramide je bil najpomembnejši Jean-Phillipe Lauer, francoski [[arhitekt]], ki je rekonstruiral ključne dele kompleksa . Kompleks zajema 15 ha in je približno 2,5-krat tolikšen kot mesto [[Nehen|Heirakonpolis]] v Starem Kraljestvukraljestvu. Več značilnosti kompleksa se razlikuje od tistih pri kasnejših piramidah Starega Kraljestvakraljestva. Piramidni tempelj se nahajaje na severni strani, medtem ko je v kasnejših piramida na vzhodni strani. Prav tako je Džoserjev kompleks zgrajen na osi sever-jugsever−jug, kasnejši kompleksi so uporabljali os vzhod-zahodvzhod−zahod. Poleg tega ima Džoserjev kompleks eno nišno steno komore, kasnejše piramide imajo dve steni komore, z eno na zunaj gladko in znotraj včasih z nišami.

Džoserjev kompleks je obdan z zidom, visokim 10,5 m iz svetlega Turabelega apnenca.<ref name="Alberto Siliotti 1997">Alberto Siliotti, Guide to the Pyramids of Egypt with forward by Zahi Hawass (New York: Barnes and Noble Books, 1997), 105-113.</ref> Oblika zidu opozarja na videz grobnic 1. dinastije, z značilno kasetno gradnjo, znan za fasade palač, ki posnema vezane snope trstičja.<ref name="A.J. Spencer, Early Egypt 1993">A.J. Spencer, Early Egypt: The Rise of Civilization in the Nile Valley (London: British Museum Press, 1993), 98-110.</ref> Celotna struktura imitiraposnema nežgano opeko. Zid je prekinjen s 14 vrati, vendar le enim vhodom v južnem vogalu vzhodne fasade, ki je deloval. Ta ureditev spominja na zgodnje dinastične pogrebne ograde v AbydosuAbidosu, v katerem je bil vhod na vzhodni strani. Preostala vrata so znana kot lažna vrata in so namenjena za uporabo kralja v posmrtnem življenju. Delovale so kot portali, prekoprek katerih bi lahko kraljeva [[Ka (mitologija)|Kaka]] prehajala med življenjem in posmrtnim življenjem. Funkcionalna vrata na jugovzhodnem koncu kompleksa so vodila k ozkemu hodniku, ki se je povezoval s pokritim stebriščem.

Zunaj obzidja, ki je obdajal kompleks, je bil izkopan jarek v temeljnih tleh. Jarek je bil 750 metrov dolg in 40 metrov širok in predstavljal pravokotnik na osi sever-jugsever−jug. Stene jarka so bile prvotno okrašene z nišami in zdi se, da je bila njegova funkcijanaloga otežiti vstop v kompleks.<ref name="Miroslav Verner 1998">Miroslav Verner, The Pyramids (New York: Grove Press, 1998), 105-139.</ref>

[[File: Saqqara_-_Pyramid_of_Djoser_-_Mortuary_temple_-_Hypostyle_hall.JPG |thumb|250px| Pokrito stebrišče, ki vodi v kompleks, s kamnitimi stebri, izrezljaneizrezljanimi posnemav sveženjobliki rastlinskih stebel]]

Pokrito stebrišče je vodilo od zidu zaprtega prostora na jugu kompleksa. Hodnik, s stropom iz apnenca je bil videti, kot da je bil narejenanarejen iz celih debel dreves v imitaciji masivnega kamna, je vodil sodo dveh odprtih vrat. Onstran tega portala je dvorana z dvajsetdvajsetimi pari apnenčastih stebrov, sestavljenih iz bobna v obliki segmentovdelov, ki so izgledalibili videti kot sveženj stebel in dosegliso višinobili visoki 6,6 m. Stebri niso bili prosto stoječi, ampak pritrjeni na steno z zidano izboklino. Med stebri na obeh straneh hodnika so majhne komore, za katere egiptologi predlagajomenijo, da bi lahko bilepredstavljale za vsako od deželdežele Zgornjega in Spodnjega Egipta. Na koncu hodnika je prečna hipostilna soba z osmimi stebri, povezanimi v parih iz blokov apnenca. Od tu se je prišlo do južnega dvorišča.

Južno dvorišče je veliko dvorišče med južno grobnico in piramido. V dvorišču so ukrivljeni kamni, za katere mislijo, da so teritorialni označevalci, povezani s Heb-heb[[sed festival]]om, kina jekaterem pomembenso ritual,egipčanski kikralji gas opravijoposebnim egipčanski kraljiobredom (običajno po 30 letih vladanja), da bi obnovili svoja pooblastila. To naj bi omogočilo Džoserju omogočilo zahtevati nadzor nad vsem Egiptom, medtem ko bi mu njegova prisotnost v nagrobnem kompleksu omogočala še naprej koristiti obred v posmrtnem življenju. Na južnem koncu dvorišča je platformaploščad, dostopna po stopnicah. Menijo, da je tabila platformanamenjena za dvojni prestol. Po teoriji Barryja Kempa, ki je splošno sprejeta, naj bi stopničast piramidni kompleks simboliziral kraljevo palačo in omogočal kralju večno opravljanje obredov, povezanih z vladarji. Na skrajnem jugu južnega dvorišča je južna grobnica.

[[File:Djoser 1.jpg|thumb|right|240px|Relief kaže Džoserja v temljuHorusovem Horusatemplju izv BehedetaBehedetu (danes Edfu) v modri sobi iz fajanse v južni grobnici.]]

Južna grobnica je bila podobna satelitski piramidi kasnejših dinastij, za katero menijo, da je hišohiša Ka v posmrtnem življenju. Drug predlog je, da bi lahko vsebovala [[kanopske čaše]] s kraljevimi organi, vendar to ne pomeni, da so našli kanopske čaše na istem mestukraju kot trupla. Te domneve izhajajo iz dejstvatega, da je granitna obokana grobnica veliko premajhna, da bi omogočila dejanski pokop.

Podstruktura južne grobnice je vstopni tunel, kot hodnik s stopniščem, ki se spušča okoli 30 m pred vstopom v pokopno komoro, iz rozabledo rdečega granita. Stopnišče se nato nadaljuje proti zahodu in vodi v galerijo, ki posnema modre komore pod stopničasto piramido.

Trenutni podatki kažejo, da je bila južna grobnica končana pred piramido. Simbolna kraljeva notranja palača, okrašena z modro fajanso, je veliko bolj popolna,popolnejša kot dataa piramida. Tri sobe tega ustroja so urejene v modri fajansi, ki posnema fasado, podobno kot piramida. Ena soba je okrašena s tremi nišami s finimi reliefi kralja, eden ga prikazuje pri vožnji na Heb-sedhebsed. Pomembno je, da so egiptovski gradbeniki zaposlovali najbolj usposobljene obrtnike, inki tiso opisujejozapustili svoje najboljše umetniške stvaritve v najtemnejšem, najbolj nedostopnem mestudelu v kompleksu. To kaže na dejstvo, da ta impresivna izdelava ni bila mišljena v korist življenjskih razmer, ampak da zagotovi kralju vse potrebno za posmrtno življenje.

Po mnenju JeanJeana-Philippa Lauerja so mastabe (tj. skupaj šest) podaljšali v petih gradbenih fazah do stopničaste piramide. Na straneh, na jugu in vzhodu piramide, so posamezne faze razširitve še vedno zelo jasne. Z zaključkom šestih faz je piramida dosegla višino okoli 62 m v pravokotnem tlorisu približno 121 x 109 m.

* mastaba M1: V prvem koraku je bila zgrajena kvadratna mastaba, 63 m dolga in osem metrov viokavisoka, ki se razlikuje od prejšnjih mastab v dveh bistvenih točkah: prvič, so vse prejšnje mastabe so pravokotnega tlorisa in drugič, Džoserjeva mastaba je bila prva, ki je bila v celoti zgrajena iz apnenca. Mastaba M1 je iz finega apnenca. Podlaga je v tej fazi je skala. Jašek grobne komore je tekel gre skozi stavbo navzdol od strehe mastabe.;

* mastaba M2: V drugi fazi je bila mastaba podaljšana za dimenzijovelikost roba do 71,5 m. Nova komponenta doseže le višino sedmih metrov, tako da se je pojavil videz stopnice. V tej fazi gradnje se je pojavilo enajst galerij na vzhodni strani mastabe.;

* mastaba M3: tretja faza izgradnjegradnje predstavljapomeni razširitev mastabe samo na vzhodni strani na 79,5 m, tako da so bili jaški vzhodne galerije zajete v novi, pet metrov visokvisoki komponenti.;

* piramida P1: Četrta gradbena faza pretvori mastabo v štirih stopenjskoštiristopenjsko piramido 85,5 m × 77 m. Jedro stavbe je bilo zgrajeno iz surovih kamnov in fino oblečenih. Stenski sloji niso več vodoravni kot v mastabah, ampak približno 17 ° nagnjeni navznoter, da bi imel zid večjo stabilnost. Ta faza ni prišla na višino prvotne mastabe.;

*piramida P': V peti fazi, je bila pokrita majhna piramida s štirimi ali šestimi stopnjami piramide do 119 × 107 m površine. Ta razširitev prvotnega dostopa do baze ni dosegla, zato je bil narejen drug dostop, ki je prišel na površje na dnu na severni strani pogrebnega templja. V zidovju so zdaj obdelani bistveno večji kamni. V tej fazi je bila končana le prva faza, preden se je začela nadaljnja širitev.;

Med četrto in šesto stopnjo več plasti ni imelo zunanjega sloja obloge.<ref>J. P. Lauer: ''Histoire Monumentale des Pyramides d'Egypte.'' Teil I: ''Les Pyramides à Degrés.'' Kairo 1962, Pl. 10 und 11.</ref> Lauer je prepričan, da so zaščitne plasti gradbenih faz P1 in P2 uporabljali šele po zaključku posameznih plasti. Piramida P1 je bila zato popolnoma zgrajena pred zadnjo širitvijo piramide P2. Vprašanje, ali je bila piramida zunaj obložena, je zanikal Stadelmann.<ref>R. Stadelmann: ''Die Ägyptischen Pyramiden.'' 3. Auflage. von Zabern, Mainz 1997, ISBN 3-8053-1142-7, S. 53.</ref> Poleg tega izkopavanja na severozahodnem delu piramide v letu 2007, niso pokazala prisotnosti nobenega ostanka apnenčaste obloge.<ref>F. Müller-Römer: ''Der Bau der Pyramiden im Alten Ägypten.'' Utz, München 2011, ISBN 978-3-8316-4069-0, S. 148 ff..</ref>

[[Slika:Djoser-infrastrutures.jpg|thumb|Pogled na spodnji del piramide <br /> sivo: grobni kompleks <br /> temno: grobna komora <br /> modro: modro tlakovane sobe <br /> svetlo rdeče: Drugi vhod <br /> Oranžnooranžno: 11 zahodne galerije]]

Pod stopničasto piramido je labirint tuneliranih sob in galerij v predoru, ki skupaj merijo skoraj 6&nbsp;km v dolžino in se povezujejo z osrednjem jašku 7 m v kvadrat in 28 m globoko. Ti prostori zagotavljajo prostor za kraljevi pokop, pokopavanje družinskih članov in skladiščenje blaga in daril. Vhod v 28 m jašek je bil zgrajen na severni strani piramide, trend, kikar je ostalznačilno vza celotnemcelotno StaremStaro Kraljestvukraljestvo. Stranice podzemnih rovov so obdelane z apnenčevimi intarzijami, z modrimi keramičnimi ploščicami, ki posnemajo trsje. Te površine stene so dodatno opremljene s ploščami, obdelanimi v nizkem reliefu, ki prikazujejo kralja, ki sodelujejo vna Heb-sedfestivalu festivaluhebsed. Vse te sobe predstavljajoso pogrebno stanovanje, ki oponaša palačo, da bi služila zanamenjeno življenježivljenju kraljeve Ka. Na vzhodni strani piramide je enajst jaškov globokih 32 m in so priloga kdodatek horizontalnim predorom za kraljevi harem (obstojo obstoju "haremharema" je predmetse razpraverazpravlja). Jaški so bili vključeni v že obstoječe podkonstrukcije kot razširitev proti vzhodu. V skladiščnih prostorih so našli več kot 40.000 kamnitih posod, od katerih so mnoge nastala pred Džoserjem. Nekatere naj bi služilese uporabljale za shranjeno drobovje (kanopske čaše). Obsežna mreža podzemnih rovov se je nahajal na severu, zahodu in jugu od osrednje grobne komore in so bili surovo vklesanvklesani.

Grobna komora je bila obokano zgrajena in dobro obložena z granitom. Imela je eno odprtino, ki je bila zapečatena s 3,5 t-tonskim blokom po pokopu. Truplo ni bilo odkrito, saj je bila grobnica predhodno oropana. Lauer je prepričan, da obstaja grobna komora iz alabastra pred to iz granita. Našel je zanimive dokaze apnenčastih blokov s petokrakimi zvezdami v nizkem reliefu, ki so bile verjetno na stropu, in označuje prvi pojav tega, kar je kasneje postalo tradicija. Kralj se je skušal povezati z večno zvezdo Severnico, ki nikoli ni nastavljena tako, da bi se zagotovilo njegovo novo rojstvo in večnost.

Severni tempelj (pogrebna / mrliška vežica) je bil na severni strani piramide, nasproti zvezde Severnice, ki se ji je kralj želel pridružiti v večnosti. Ta struktura je predstavljala mestokraj, v kateremkjer bi sebili lahko izvajali dnevni ritualiobredi in daritve mrtvim in je bila kultnikultno centersredišče za kralja. Vzhodno od templja je [[serdab]], ki je majhna zaprta struktura, v kateri je nameščen kip Ka. Kraljeva duša Ka je bila naseljena v kipu Ka, da bi imel koristi od vsakodnevnih obredov, kot je odpiranje ust na slovesnosti, da se mu dovoli dihati in jesti in zažigati kadila. Bil je priča tem obredom skozi dve majhni odprtini v severni steni serdaba. Zdi se, da je tempelj na severni strani piramide v celotni od tretje dinastije. V četrti dinastiji, ko se je verovanje v preporod in večnosti premaknilo v povezavi s soncem, se je tempelj preselil na vzhodno stran templja, kjer sonce vzhaja, tako da je bil kralj lahko prerojen vsak dan.

=== Dvorišče za Heb-sedhebsed ===

Dvorišče za izvajanje [[Sed festival|Heb-sedfestival festivalahebsed]] je pravokotno in vzporedno z južnim dvoriščem. To je bil prostor, v katerem bi lahko kralj izvedel Heb-sedobred ritualhebsed v posmrtnem življenju. Na vzhodni in zahodni strani dvorišča so ostanki dveh skupin kapelic, od katerih so mnoge stavbe za lutke, treh različnih arhitekturnih slogov. Na severu in jugu obstajajoso tri kapele z ravnimi stropi brez stebrov. Preostale kapelice na zahodni strani so okrašene z žlebastimi stebri in kapiteli, obdanimi z listi. Vsaka od kapelic ima svetišče, do katerega se dostopa prekopo odkritegaodkritem prehodaprehodu s stenami, ki prikazujejo lažnelažna vrata in zapahe. Nekatere od teh stavb so niše za kipe. Egiptologi verjamejo, da so bile te stavbe povezane s pomembnim dvojnim kronanjem kralja med Heb-sedhebsedom.