Cerkev Naše ljube gospe, Halle: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 5:
| native_name =
| native_name_lang = German
| image = MarienkircheHalle<!-- OstseiteWD 2.jpg-->
| imagesize = 280px
| caption =
Vrstica 64:
 
[[File:CranachBrandenburgasJerome.jpg|upright|left|150px|thumb|Albert Brandenburški v svojem studiu (1526), Lucas Cranach starejši]]
Kardinal Albrecht Brandenburški, magdeburški nadškof in volilni knez [[Mainz]]a, je potreboval prestižno cerkev, ki bi izpolnila njegova pričakovanja na osrednji lokaciji v svojem rezidenčnem mestu. Albrecht, ki se je bal za mir v nebesih, je zbral več kot 8100 [[relikvija|relikvi]]j in 42 svetih okostij, ki jih je bilo treba shraniti. Ti dragoceni zakladi, znani kot ''Hallesches Heilthum'' in posredno povezani s prodajo odpustkov, so sprožili reformacijo. Predvsem 31. oktobra 1517 je Martin Luther objavil svojih slavnih 95 tez, v katerih je obsojal trgovino z odpustki in poslal kopijo kardinalu Albrechtu, ki jih je nato poslal [[papež Leon X.| papežu Leonu X.]]. Kardinal in rimskokatoliški člani mestnega sveta želeli zatreti vse večji vpliv reformacije tako, da so v novi cerkvi, ki je bila posvečena le Mariji, imeli veliko večje množice in maše. V ponedeljek, 17. maja 1529 so se predstavniki duhovščine, mestnega sveta in cerkvenih pastorjev zbrali na Marketplatzu in se po obsežnih posvetovanjih odločili, da bodo porušili obstoječe župnijske cerkve, obdržali njihove stolpe in jih povezali dva (modra) na zahodni strani s pomočjo nove ladje. <ref name=aki>{{cite web|url=http://www.aki-halle.de/thema/markt/hb12/tuerme.htm|title=Die Sanierung der Hausmannstürme|publisher=Aki Halle|first=J.|last=Kowalski|language=Germande|accessdate=January 1, 2012|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120406093336/http://www.aki-halle.de/thema/markt/hb12/tuerme.htm|archivedate=April 6, 2012|df=}}</ref> Sklenjeno je bilo tudi zapiranje dveh pokopališč okoli cerkva. Izbrali so novo pokopališče - Martinsberg, hrib zunaj mesta - in pokopališče Stadtgottesacker. To pokopališče s 94 loki, ki ga je zasnoval Nickel Hoffman, je mojstrovina [[renesansa|renesanse]].
 
=== Zgodovina stavbe ===
Vrstica 74:
 
=== Kasnejša zgodovina ===
Trška cerkev, ki je bila zgrajena za obrambo pred širjenjem reformacije, je bila prav tam, kjer je Justus Jonas uradno uvedel reformacijo v Halle s svojim obredom na [[Veliki petek]] leta 1541. Maša je morala biti vsaj delno izvedena na prostem. ker je bila takrat stavba zgrajena le na vzhodnem koncu ladje. Jonas je začel uspešen križarski pohod in privabil toliko ljudi, da je bila cerkev preveč napolnjena. Kardinal Albert je za vedno zapustil mesto, ko so stanovi (''Stände'') v mestu napovedali, da bodo prevzeli njegov ogromen dolg v banki [[Jakob Fugger|Jakoba Fuggerja[[. Halle je postal protestantski in leta 1542 Jonas je bil imenovan za duhovnika v cerkvi svete Marije in leta 1544 škof nad mestom. Leta 1545 in 1546 je Luther trikrat pridigal v cerkvi, med božičem je ostal s prijateljem Jonasom. <ref name=stif>{{cite web|url=http://www.buergerstiftung-halle.de/bildung-im-voruebergehen/luther/|title=Die Beziehungen des Reformators Martin Luther zu Halle|publisher=Buergerstiftung Halle|language=Germande|accessdate=January 1, 2012}}</ref> Leta 1546 je Luther umrl in njegovo telo je ležalo na parah v Halleju med pogrebnim sprevodom od Eislebna do Wittenberga. Istega leta je Jonasa izgnal volilni knez Maurice Saški in zapustil mesto.
 
Leta 1625, med [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]], je (spreobrnjen) Wallenstein napadel mesto; prebivalci so mu plačali skoraj milijon guldnov na leto, ker niso nastanili njegovih vojakov <ref name=huppert>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=bMxdHmd48VcC&pg=PA158&lpg=PA158&dq=Halle+1625+Wallenstein&source=bl&ots=OztwrNxLJ7&sig=9YPUAjOlcVyQcydmc8nc2Bv7r3Y&hl=en&ei=VmXoTuu2AomG-wbo95H3Cg&sa=X&oi=book_result&ct=result&redir_esc=y#v=onepage&q=Halle%201625%20Wallenstein&f=false|last=Huppert|first=George|title=After The Black Death: A Social History Of Early Modern Europe|publisher=Indiana University Press|location=Bloomington, IN|year=1998|edition=2|page=158|isbn=0-253-21180-8|accessdate=January 1, 2012}}</ref>. Ko je Samuel Scheidt zaradi Wallensteina izgubil službo, je bil leta 1628 imenovan za glasbenega direktorja v treh cerkvah v Halleju, vključno s trško cerkvijo.
Vrstica 101:
Leta 1736 so pričeli z raziskavo, da bi ovrednotili primer in leta 1740 (ali leta 1743) je bil Wolff ponovno imenovan s strani kralja filozofa Friderika Velikega. Možno je, da je ugledni profesor, med članom Kraljeve družbe in Akademijo znanosti v Berlinu, predstavil Wilhelma Friedemanna Bacha pruskemu dvoru.
 
Leta 1840 in 1841 je bila postavitev oltarnega prostora spremenjena na podlagi načrtov Wilhelma Augusta Stapla in Karla Friedricha Schinkela. Zgodovinski umetnik, Julius Hübner je naslikal novo oltarno sliko s tekstom ''Schaut die Lilien'' (Razmisli o lilijah ali Poglej lilije). <ref name=lily>{{cite web|url=http://saebi.isgv.de/biografie/Julius_H%C3%BCbner_%281806-1882%29|title=Hübner Rudolf Julius Benno|publisher=Sächsische Biografie|language=Germande|accessdate=January 1, 2012}}</ref>
 
== Po drugi svetovni vojni ==
Trška cerkev v svoji zgodovini ni doživela trajnih sprememb v zunanjem in notranjem videzu. Med zračnim napadom na središče Halleja, tik pred koncem vojne 31. marca 1945, pa je bila močno poškodovana. Ena bomba je prodrla med severnim Stražarskim stolpom in ladjo in odtrgala enega od dveh stebrov severne kolonade, pri čemer se je del obokanega stropa zrušil. To je poškodovalo bronast krstilnik mojstra Ludolfa. Kot posledica artilerijskega bombardiranja 16. aprila 1945 je bilo razbito okno s krogovičjem na zahodni fronti za orglami, poškodovana pa cerkvena streha in zvoniki Stražarskih stolpov<ref name=kroll>{{cite book|url=|last=Kroll|first=Renate|title=Schicksale deutscher Baudenkmale im zweiten Weltkrieg |publisher=Henschelverlag|location=Berlin|language=Germande|year=1978|volume=2|page=385|isbn=|accessdate=}}</ref>. Restavratorska dela so trajala od januarja 1946 do začetka leta 1948. Glavna popravila so se morala začeti leta 1967, ko je bila celotna notranjost in oprema močno poškodovana zaradi razpokane cevi za daljinsko ogrevanje, ki je bila del ogrevanja cerkve. Nadaljnje popravilo v letih od 1968 do 1983 je bilo eden največjih projektov vzdrževanja in obnove spomenika vzhodno-nemškega obdobja. Delo je potekalo pod vodstvom Inštituta za ohranjanje zgodovinskih spomenikov. (''Institut für Denkmalpflege''). Odločeno je bilo, da se, kolikor je mogoče, obnovi njen videz iz 16. stoletja. Na primer, celo prvotni poliptih je bil vrnjen na staro mesto in Hübnerjeva oltarna slika je bila vzeta iz zakristije in razstavljena za njo.
 
== Marijina knjižnica ==
Trška cerkev ima knjižnico, Marijino knjižnico (''Marienbibliothek''), ki velja za eno najstarejših in največjih cerkvenih knjižnic v Nemčiji, ki jo je leta 1552 ustanovil Sebastian Boetius, višji župnik cerkve. Do ustanovitve Friedrichove univerze leta 1694 predavanja niso potekala v latinščini, ampak v nemščini - bila je edina javna (ali nezasebna) akademska knjižnica v mestu. <ref name=ekmd>{{cite web|url=http://archive.ekmd-online.de/portal/bibliotheken/1-marienbibliothekhalle/|title=Die Marienbibliothek in Halle|language=Germande|publisher=EKMD Online|accessdate=January 1, 2012|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120426052851/http://archive.ekmd-online.de/portal/bibliotheken/1-marienbibliothekhalle/|archivedate=April 26, 2012|df=}}</ref>
 
== Muzej ==