Tipi vulkanskih izbruhov: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
dodano iz en wiki |
||
Vrstica 101:
Magmatski izbruhi pri eksplozivni dekompresiji zaradi sproščanja plina proizvajajo mlade klastične kamnine. Njihova intenzivnost sega od relativno majhnih lavometov na Havajih do katastrofalnih ultraplinijskih erupcijskih stebrov, ki so visoki več kot 30 km, večji od izbruha Vezuva leta 79, ki je pokopal Pompeje.
=== Havajski tip erupcije ===
{{glavni|Havajski tip erupcije}}
[[File:Hawaiian Eruption-numbers.svg|thumb| Havajski tip erupcije: 1 [[ognjeniški oblak]]; 2 lavomet; 3 [[vulkanski krater]]; 4 [[lavino jezero]]; 5 [[fumarola]]; 6 [[Lava#Značilnosti lavnih tokov|lavni tok]]; 7 plast lave in pepela; 8 [[plast (geologija)|plast]]; 9, [[sil (plastna žila)]]; 10 kanal [[magma|magme]]; 11 [[magmatsko ognjišče]]; 12 [[dajk]])
[[:File:Hawaiian Eruption-numbers.svg|Click for larger version]].]]
Havajski tip erupcije je vrsta poimenovana po havajskih vulkanih, za katere je ta tip značilen. So najbolj miren tip vulkanskih dogodkov, za katere je značilna efuzivna erupcija zelo tekočih [[bazalat]]nih lav z nizko vsebnostjo plinov. Količina izmetanega materiala je manj kot polovica tistega, kar najdemo v drugih eruptivnih vrstah. Stalna proizvodnja majhnih količin lave gradi veliko, široko obliko [[ščitni vulkan|ščitnega vulkana]]. Izbruhi niso centralizirani na glavnem vrhu, kot pri drugih vulkanskih vrstah, in se pogosto pojavljajo na odprtinah okoli vrha in iz radialnih razpok. <ref name="hvw-haw">{{cite web|title=How Volcanoes Work: Hawaiian Eruptions|url=http://www.geology.sdsu.edu/how_volcanoes_work/Hawaiian.html|publisher=San Diego State University|accessdate=2 August 2010}}</ref>
Havajski izbruhi se pogosto začnejo kot črta bruhajočih ventilov vzdolž razpoke, tako imenovane "ognjene zavese". Te izginejo, ko se lava začne koncentrirati na nekaj odprtin. Medtem pa so osrednji izbruhi pogosto v obliki velikih lavometov (neprekinjenih in občasnih), ki lahko dosežejo višine več sto metrov ali več. Delci iz lavometov se običajno ohladijo v zraku, preden padejo zemljo, zaradi česar se kopičijo koščki žlindre; ko pa je zrak še posebej napolnjen s klastičnim materialom, se zaradi okoliške toplote ne more dovolj hitro ohladiti in pade na zemljo še vroč, katerega kopičenje tvori razpršene stožce. Če so stopnje eruptivnosti dovolj visoke, lahko celo oblikujejo tokove lave, ki se naberejo. Havajski izbruhi so pogosto zelo dolgoživi; Puʻu ʻŌʻō, žlindrasti stožec Kilauee, nenehno bruha od leta 1983. Še ena havajska vulkanska značilnost je oblikovanje aktivnih lavinih jezer, samovzdrževanih bazenov surove lave s tanko skorjo pol-ohlajene kamnine; trenutno je na svetu le šest takih jezer, eno v Kilauinem zalivu Kupaianaha.
[[File:Ropy pahoehoe.jpg|thumb|left|150px|Vrvičasta pahoehoe lava iz Kilauee, Havaji.]]
Tokovi iz havajskih izbruhov so bazaltni in jih lahko glede na strukturne značilnosti razdelimo na dva tipa. '''Pahoehoe lava''' je relativno gladek tok lave, ki je lahko valovit ali vrvičast. Lahko se premika kot en list, z napredovanjem "prstov" ali kot steber kačaste lave. Tokovi '''ʻAʻā lave''' so gostejši in bolj viskozni kot pahoehoe in se gibljejo počasneje. Tokovi so lahko debeli od 2 do 20 m. ʻAʻā tokovi so tako debeli, da se zunanji sloji ohladijo v maso, ki je podobna grušču, ki izolira še vedno vročo notranjost in preprečuje hlajenje. ʻAʻā lava se giblje na poseben način - sprednji del toka se strdi zaradi pritiska od zadaj, dokler se ne razbije, potem pa se splošna masa za njo premakne naprej. Pahoehoe lava lahko včasih postane ʻAʻā lava zaradi naraščajoče viskoznosti ali naraščajoče hitrosti striženja, vendar ʻAʻā lava nikoli ne postane pahoehoe lava. <ref name="hvw-basaltic">{{cite web|title=How Volcanoes Work: Basaltic Lava|url=http://www.geology.sdsu.edu/how_volcanoes_work/Basaltic_lava.html|publisher=San Diego State University|accessdate=2 August 2010}}</ref>
Havajski izbruhi so odgovorni za več edinstvenih vulkanskih objektov. Majhne vulkanske delce prenaša in oblikuje veter, ki se hitro ohladijo v [[Vulkansko steklo |steklaste delce]] v obliki solze, znanih kot ''Pelejeve solze'' (po [[Pele (bog) |Peleju]], havajskem vulkanskem božanstvu). Med posebej močnimi vetrovi lahko ti kosi prevzamejo celo obliko dolgih vlaken, ki so znana kot ''Pelejevi lasje''. Včasih bazalt prezrači v [[žlindrasta lava|retikulit]], najmanjšo gostoto kamnin na zemlji.
Čeprav so havajski izbruhi imenovani po havajskih vulkanih, niso nujno omejeni nanje; največji lavomet, ki je bil kdaj koli zabeležen, je nastal na otoku Izu Ōshima (na gori Mihara) leta 1986, 1600 m vrelec, ki je bil več kot dvakrat višji od same gore (ki stoji na 764 m). <ref name="gvp-oshima">{{cite web|title=Oshima|url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0804-01=|work=Global Volcanism Program|publisher=Smithsonian National Museum of Natural History|accessdate=2 August 2010}}</ref>
Vulkani, za katere je znano, da imajo havajsko dejavnost, so:
* Puʻu ʻŌʻō, parazitsko žlindrast stožec na Kilauei na otoku Havaji, ki neprestano bruha od leta 1983. Izbruhi so se začeli 3. januarja s 6 km dolgo ''zaveso požara'' iz razpoke. Ti so se umaknili centraliziranim izbruhom na mestu vzhodnega rifta Kilaueje, sčasoma pa so zgradili še vedno aktivni stožec.
* [[Etna]], Italija.
* Mount Mihara leta 1986.
=== Strombolski tip erupcije ===
{{glavni|Strombolski tip erupcije}}
[[File:Strombolian Eruption-numbers.svg|thumb| Diagram strombolske erupcije: 1: [[ognjeniški oblak]] 2: [[lapilli]] 3: [[vulkanski pepel]] 4: lavomet 5: [[vulkanska bomba]] 6: [[lava]] 7: plasti lave in pepela 8: [[plast (geologija)|plast]], 9: [[dajk]], 10: kanal [[magma|magme]] 11: [[magmatsko ognjišče]], 12: [[sil (plastna žila)]])
[[:File:Strombolian Eruption-numbers.svg|Click for larger version]].]]
Strombolski tip erupcije je vrsta vulkanskega izbruha, poimenovana po vulkanu [[Stromboli]], ki nenehno bruha stoletja. Strombolske izbruhe poganja eksplozija plinskih mehurčkov v magmi. Ti plinski mehurčki v magmi se kopičijo in združijo v velike mehurčke, ki se imenujejo plinski polži. Ti so dovolj veliki, da se dvignejo skozi steber lave. <ref name="sci-strom">{{cite journal|author1=Mike Burton |author2=Patrick Allard |author3=Filippo Muré |author4=Alessandro La Spina |title=Magmatic Gas Composition Reveals the Source Depth of Slug-Driven Strombolian Explosive Activity|journal=Science|year=2007|volume=317|issue=5835|pages=227–30|doi=10.1126/science.1141900|url=http://www.sciencemag.org/cgi/content/abstract/317/5835/227|accessdate=30 July 2010|publisher=American Association for the Advancement of Science|issn=1095-9203|bibcode = 2007Sci...317..227B |pmid=17626881}}</ref> Ko dosežejo površino, razlika v zračnem tlaku povzroči, da se mehurček razpoči z glasnim pokom, ki v zrak meče magmo, podobno kot milni mehurček. Zaradi visokih pritiskov plina, povezanih z lavami, je nadaljevanje aktivnosti na splošno v obliki epizodnih eksplozivnih erupcij, ki jih spremljajo izraziti glasni zvoki. Med izbruhi se te eksplozije pojavijo skoraj vsakih nekaj minut.
[[File:Stromboli Eruption.jpg|thumb|150px|left|Primer lavnega loka v času strombolske aktivnosti.Ta slika je iz Strombolija.]]
Izraz "strombolski" je bil uporabljen brez razlikovanja za opis številnih vulkanskih izbruhov, ki se razlikujejo od majhnih vulkanskih eksplozij do velikih eruptivnih stebrov. V resnici so za prave Strombolske erupcije značilni kratkotrajni in eksplozivni izbruhi lave z vmesno viskoznostjo, ki se pogosto izloča visoko v zrak. Stebri lahko merijo stotine metrov v višino. Lave, ki jih tvorijo strombolske erupcije, so relativno viskozne bazaltne lave, končni izdelek pa je večinoma žlindra. Relativna pasivnost Strombolskih izbruhov in njihova neškodljiva narava izvira ventila omogočata, da se strombolski izbruhi še tisočletja ne bodo manjšali, zaradi česar je ena izmed najmanj nevarnih eruptivnih vrst. <ref name="hvw-strom">{{cite web|title=How Volcanoes Work: Strombolian Eruptions|url=http://www.geology.sdsu.edu/how_volcanoes_work/Strombolian.html|publisher=San Diego State University|accessdate=29 July 2010}}</ref>
Strombolske erupcije izločajo [[vulkanska bomba|vulkanske bombe]] in lapilične fragmente, ki potujejo po paraboličnih poteh, preden pristanejo okoli izvira. Stalno kopičenje majhnih drobcev gradi žlindraste stožce, ki so v celoti sestavljeni iz bazaltnih piroklastov. Ta oblika kopičenja ima za posledico dobro urejene obroče tefre.
Erupcije so podobne havajskim, vendar obstajajo razlike. Strombolske so hrupnejšw, ne proizvajajo trajnih eruptivnih stebrov, ne proizvajajo nekaterih vulkanskih izdelkov, povezanih z havajskim vulkanizmom (posebej Pelejeve solze in Pelejeve lase) in proizvajajo manj staljenih tokov lave.
Vulkani, za katere je znano, da imajo Strombolski tip erupcije so:
* Parícutin, Mehika, ki je leta 1943 izbruhnil iz razpoke na koruznem polju. Po dveh letih delovanja se je piroklastična aktivnost začela zmanjševati in izlivanje lave iz baze je postal njegov glavni način delovanja. Erupcije so se prenehale leta 1952, končna višina pa je bila 424 m. To je bilo prvič, da so znanstveniki lahko opazovali celoten življenjski cikel vulkana.
* Etna v Italiji, ki je v nedavnih izbruhih pokazala strombolsko aktivnost, na primer leta 1981, 1999, 2002–2003 in 2009. <ref>{{cite web|last=Seach|first=John|title=Mt Etna Volcano Eruptions – John Seach|url=http://www.volcanolive.com/etna2.html|publisher=Volcanolive|work=Old eruptions|accessdate=30 July 2010}}</ref> 2002–2003, and 2009.<ref>{{cite web|last=Seach|first=John|title=Mt Etna Volcano Eruptions – John Seach|url=http://www.volcanolive.com/etna.html|publisher=Volcanolive|work=Recent eruptions.|accessdate=30 July 2010}}</ref>
* Mount Erebus na Antarktiki, najjužnejši aktivni vulkan na svetu, ki je bruhal od leta 1972. Eruptivna aktivnost v Erebusu je sestavljena iz pogostih strombolskih aktivnosti.<ref>Kyle, P. R. (Ed.), Volcanological and Environmental Studies of Mount Erebus, Antarctica, Antarctic Research Series, American Geophysical Union, Washington DC, 1994.</ref>
* Stromboli. Blage eksplozivne dejavnosti so bile aktivne skozi zgodovino; v Stromboliju so bili več kot eno tisočletje zabeleženi v bistvu neprekinjeni strombolski izbruhi, ki so jih občasno spremljali tokovi lave. <ref>{{cite web|url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0101-04=|title=Stromboli|publisher=Smithsonian National Museum of Natural History|work=Global Volcanism Program|accessdate =31 July 2010}}</ref>
=== Vulcanov tip erupcije ===
[[File:Vulcanian Eruption-numbers.svg|thumb|Diagram Vulcanove erupcije. (key: 1. [[Ognjeniški oblak]] 2. [[Lapilli]] 3. [[Lavomet]] 4. Dež vulkanskega pepela 5. [[vulkanska bomba]] 6. [[Lava#Značilnosti lavnih tokov]] 7. plast lave in pepela 8. [[Plast (geologija)|plast]] 9. [[sil (plastna žila)|sil]] 10. kanal [[magma|magme]] 11. [[magmatsko ognjišče]] 12. [[dajk]]) [[:File:Vulcanian Eruption-numbers.svg|Click for larger version.]]]]
Vulcanov tip erupcije je vrsta vulkanskega izbruha, poimenovana po vulkanu [[Vulcano]].<ref name="ut-vulc">{{cite web|last=Cain|first=Fraser|title=Vulcanian Eruptions|url=http://www.universetoday.com/29682/vulcanian-eruptions/|publisher=Universe Today|accessdate=1 August 2010}}</ref>. Ime je dobil po opažanjih [[Giuseppe Mercalli |Giuseppa Mercallija]] njegovih izbruhov 1888–1890. Vulcanove erupcije srednje viskozne magme v vulkanu otežujejo pobeg vezikularnih plinov. Podobno kot pri strombolskih erupcijah, to povzroči nastanek visokega tlaka plina, s čimer se pojavi kapa, ki zadržuje magmo in povzroči eksploziven izbruh. Vendar pa, za razliko od strombolskih, izločeni fragmenti lave niso aerodinamični; to je posledica večje viskoznosti vulkanske magme in večje vključitve kristaliničnega materiala, ki se je odlomil od nekdanje kape. Prav tako so bolj eksplozivni kot njihovi strombolski vulkani, pri čemer eruptivni stebri pogosto sežejo med 5 in 10 km visoko. Nazadnje so vulkanske usedline [[andezit]]ne do [[dacit]]ne in ne bazaltne.
[[File:Tavurvur volcano edit.jpg|thumb|left|Izbruh Tavurvura v Papui Novi Gvineji.]]
Za začetno vulkansko aktivnost je značilna vrsta kratkotrajnih eksplozij, ki trajajo nekaj minut do nekaj ur in so značilne za izmet vulkanskih bomb in blokov. Ti izbruhi se zmanjšajo zaradi nastanka kupole lave, ki drži magmo navzdol in ko razpade, pride do veliko bolj tihih in nenehnih izbruhov. Tako je zgodnji znak prihodnje vulkanske dejavnosti rast lavine kupole, njen propad pa povzroči izlivanje [[piroklastični tok|piroklastičnega materiala]] po strmini vulkana.
Usedline v bližini izvira kraterja vsebuje velike vulkanske bloke in bombe, pri čemer so še posebej pogoste tako imenovane "bombe s krušno skorjo". Ti globoko razpokani vulkanski kosi se oblikujejo, ko se zunanjost iztisnjene lave hitro ohladi v steklasto ali fino zrnato lupino, notranjost pa se še naprej ohlaja in vezikulira. Središče kosa se širi zato razpoka zunanjost. Vendar je večina vulkanskih depozitov drobnozrnat pepel. Pepel je le zmerno razpršen, njegova številčnost pa kaže na visoko stopnjo razdrobljenosti, ki je posledica visoke vsebnosti plinov v magmi. V nekaterih primerih je bilo ugotovljeno, da so posledica interakcije z meteorno vodo, kar kaže, da so erupcije delno [[hidrovulkanska erupcija|hidrovulkanski]].
Vulkani, ki so pokazali Vulcanov tip dejavnost, so:
* Sakurajima, Japonska je od leta 1955 na območju vulkanski aktivnosti skoraj nenehno dejavna. <ref>{{cite web|title=How Volcanoes Work: Sakurajima Volcano|url=http://www.geology.sdsu.edu/how_volcanoes_work/Thumblinks/Sakurajima_page.html|publisher=San Diego State University|accessdate=1 August 2010}}</ref>
* Tavurvur, Papua Nova Gvineja, eden od več vulkanov v kalderi Rabaul.
* Vulkan Irazú v Kostariki je v izbruhu leta 1965 pokazal vulkansko aktivnost. <ref name="vhp-vulc">{{cite web|title=VHP Photo Glossary: Vulcanian eruption|url=http://volcanoes.usgs.gov/images/pglossary/vulcanian.php|publisher=USGS|accessdate=1 August 2010}}</ref>
== Sklici ==
Vrstica 118 ⟶ 173:
==Zunanje povezave==
{{Commons|Diagrams of volcanic eruptions}}
* [http://hvo.wr.usgs.gov/ USGS Hawaiian Volcano Observatory (HVO)
* [https://web.archive.org/web/20100220052524/http://gsc.nrcan.gc.ca/volcanoes/erupt_e.php Distinguishing eruptive types].
* [http://www.geology.sdsu.edu/how_volcanoes_work/ How Volcanoes Work]. San Diego State University.
| |||