Lorentzeva sila: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
GJ2000MB (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 29:
 
Pri tem je ''e'' električni naboj, <math>g^{\mu\nu}</math> [[metrični tenzor]], <math>M^{\nu\rho}</math> [[antisimetričnost|antisimetrični]] [[tenzor elektromagnetnega polja]], <math>u^\rho</math> pa [[četverec hitrosti]]. Skladno z [[Einsteinov zapis|Einsteinovim zapisom]] seštevamo po indeksih [[tenzor]]ja, ki se v izrazu ponovijo.
 
== Elektromagnetna indukcija ==
{{Main|Elektromagnetna indukcija}}
S pomočjo Lorentzove sile lahko razložimo tudi pretvorbo [[mehanično gibanje|mehaničnega gibanja]] v [[električna napetost|električno napetost]]. Pri tem namesto spremembe toka uporabimo Lorentzovo silo za izpeljavo formule [[elektromagnetna indukcija|elektromagnetne indukcije]].<ref> Paul A. Tipler, Gene Mosca, Physik für Wissenschaftler und Ingenieure, Auflage=2, Verlag=Spektrum Akademischer Verlag, 2004, str. 907 idr.
}}</ref>
Poenostavljeno vzemimo kos ravne žice (prevodnika) dolžine <math>l</math>, ki ga s konstantno [[hitrost|histrostjo]] <math>\vec v</math> ''prečno'' potiskamo skozi časovno konstantno in homogeno [[magnetno polje]] z [[gostota toka|gostoto toka]] <math>B</math>. [[Magnetno polje]] poteka navpično proti [[prevodnik|prevodniku]], torej tako, da je vzdolžna smer prevodnika istočasno navpična glede na <math>\vec v</math>.
 
V tem primeru se uravnotežita dve sili. Na eni strani Lorentzova sila <math>\vec {F_\text{L}}</math>, ki linijo elektronov prevodnika pomika v smeri enega od njegovih dveh koncev, ter z druge strani na linijo [[elektron|elektronov]] delujoča [[Coulombova sila]] <math>\vec {F_\text{C}}</math> zaradi inducirane [[električna napetost|električne napetosti]], ki jo povzroči ločitev [[naboj|nabojev]] med obema koncema linij:
 
:<math>\vec F_\text{L} + \vec F_\text{C} = 0 \Leftrightarrow \vec F_\text{C} = -\vec F_\text{L} \Leftrightarrow q\, \vec E = -q\, (\vec{v}\times \vec{B})</math>
 
Kot vidimo, dobimo s črtanjem tukaj povsem nepomebnega skupnega naboja <math>q</math> in [[skalarnega množenja]] z [[vektor|vektorjem]] usmerjene dolžine prevodnika <math>\vec {\ell}</math>, končno enačbo za iskano [[indukcijska napetost] <math>U_\text{ind}</math>:
 
:<math>U_\mathrm{ind} = \vec {\ell} \cdot \vec E = -\vec {\ell} \cdot (\vec{v}\times \vec{B}) = (\vec {\ell} \times \vec{B}) \cdot \vec{v}</math>
 
V kolikor so trije [[vektor|vektorji]] paroma navpični drug proti drugemu, se mešani produkt ''l·(v×B),'' poenostavi, tako da dobimo znano formulo
 
:<math>U_\text{ind} = -|\vec \ell | \, |\vec v| \, |\vec B|</math>.
 
Povzeto po: https://de.wikipedia.org/wiki/Lorentzkraft
 
== Sklici ==