Antagonisti angiotenzina II se vpletajo v [[renin-angiotenzinski sistem]] (RAS). Na ta sistem deluje tudi druga skupina antihipertenzivnihantihipertenzijskih učinkovin, [[zaviralci angiotenzin pretvarjajočega encima]], vendar z drugim mehanizmom. Sistemski dražljaj za aktivacijo renin-angiotenzinskega sistema je padec krvnega tlaka in koncentracije [[natrij]]evih [[ion]]ov v distalnih tubulih ledvic. Renin-angiotenzinski sistem deluje sinergistično s simpatičnim živčevjem. Ob aktivaciji se najprej sprošča [[proteoliza|proteolitični]] [[encim]] [[renin]].<ref name=Vukan/> Renin se sprošča iz [[ledvična skorja|ledvične skorje]] v [[krvni obtok]] in tam cepi [[angiotenzinogen]], sintetiziran v [[jetra|jetrih]], v [[angiotenzin I]], ki ga nato [[angiotenzin pretvarjajoči encim]] pretvori v [[angiotenzin II]]. Učinki angiotenzina II so najbolje raziskani ob vezavi na angiotenzinski II receptor tipa I in angiotenzinski II receptor tipa II (AT II). Z vezavo angiotenzina II na angiotenzinski receptor tipa I pride do vazokonstrikcije, stimulacije sinteze aldosterona ter zadrževanja natrija. Kratkoročno povzroči dvig krvnega tlaka in s tem povečano srčno obremenitev, povzroča pa tudi trajnejše spremembe v sami steni arterij. Zaviralci angiotenzina II se vežejo namesto angiotenzina II na angiotenzinske II receptorje tipa I, jih zavrejo in tako preprečijo nastanek negativnih učinkov angiotenzina II na srce in žilje.<ref>Šupteršič M., Bunc M. Nova spoznanja o reninsko-angiotenzinsko-aldosteronskem sistemu in nove strategije njegove zavore. MED RAZGL 2008; 47: 379–390.</ref>
