Jurij Gustinčič: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Redakcija 4836644 uporabnika Podlug (pogovor) razveljavljena - nepodprti subjektivizmi
Mivanci (pogovor | prispevki)
pomembna dopolnitev
Vrstica 16:
===Novinarska kariera===
Glavni urednik beograjskega dnevnika [[Politika]] je leta 1951 zaposlil Gustinčiča kot novinarja zunanjepolitične redakcije. Leta 1955 so ga za devet let poslali za dopisnika v London. Iz [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velike Britanije]] je pošiljal zgodbe iz zasebnega življenja britanskih politikov, kar je bilo v komunistični Jugoslaviji novost, saj mediji takrat o zasebnem življenju politikov niso poročali. V Srbiji se je poročil in leta 1963 se mu je rodil sin Andrej Gustinčič. Leta 1967 je poročal iz [[Grčija|Grčije]], [[Turčija|Turčije]], [[Ciper|Cipra]] in [[Izrael]]a. Leta 1968 je bil eden od desetih jugoslovanskih novinarjev, ki so poročali o invaziji sovjetskih sil na [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]]. Gustinčič je iz [[Praga|Prage]] poročal tudi za [[RTV Beograd]] in [[RTV Ljubljana]]. Leta 1969 so ga kot dopisnika Politike poslali v [[New York]], kjer je preživel 13 let. Po vrnitvi iz [[Združene države Amerike|ZDA]] se je v osemdesetih letih iz Beograda preselil v Ljubljano in se zaposlil na RTV Ljubljana. Deloval je kot politični komentator in voditelj zunanjepolitičnih oddaj. Leta 1985 se je upokojil, vendar je v drugi polovici osemdesetih let nadaljeval s predstavljanjem političnih komentarjev na RTV Ljubljana ter s pisanjem za srbski tednik [[Vreme (tednik)|Vreme]] in za hrvaški dnevnik [[Slobodna Dalmacija]]. Leta 1988 so mu podelili najvišjo jugoslovansko novinarsko [[nagrada Moše Pijadeja|nagrado Moše Pijadeja]]. Od leta 1995 je pisal tudi komentarje za slovenski tednik [[Mladina (časopis)|Mladina]].
 
Njegovo novinarsko kariero pa je na koncu zaznamovala napol zakrita afera z lažno trditvijo, da je pravi avtor znamenite Kardeljeve knjige Slovensko nacionalno vprašanje njegov oče Dragutin, in da je to knjigo [[Edvard Kardelj]] le ukradel in prevedel. Obtožbe analiza ni potrdila. Nasprotno, zgodovinar [[France Filipič]], ki je prebral oba teksta, trdi, da »gre za dva popolnoma različna teksta. Lahko zatrdim, da so očitki na Kardeljev račun neutemeljeni. In tisti, ki tako pišejo, so v zmoti.«
 
Bil je eden izmed 571 podpisnikov ''[[Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji|Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji]]''.